Barbara in Jan Zobec o kaosu v pravosodju, politiki in svetu

Spoznanje več | 18.03.2025, 09:35 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Med ključnimi temami je izpostavila težave v slovenskem pravosodnem sistemu, vključno z neustrezno zaščito sodnikov in tožilcev, ter korporativistično miselnostjo, ki ovira napredek v sodstvu. Poudarila sta potrebo po reformah, ki bi zagotovile večjo neodvisnost in učinkovitost pravosodja. Barbara Zobec je opozorila na nevarnost, da bi bila Rusija nagrajena za agresijo v Ukrajini, medtem ko je Jan Zobec izrazil zaskrbljenost zaradi politične napetosti v Sloveniji in spreminjanja ustrezne zakonodaje, zlasti v povezavi z medijskim zakonom in imenovanjem političnih kadrov. Govorila sta tudi o globalnih spremembah, kot so napetosti med Rusijo, ZDA in Kitajsko, ter o upadu vpliva Evrope na globalna razmerja moči. Zaskrbljena sta bila tudi zaradi kulturnih vplivov iz Srbije, ki bi lahko ogrozili slovensko identiteto.

Pozitivne in negativne novice

Barbara Zobec je kot pozitivno uvodoma dejala, da so se začela pogajanja za mir v Ukrajini. Vendar je izpostavila tudi skrbi, da bi bil agresor (Rusija) lahko nagrajen za nasilno zasedena ozemlja, kar bi ogrozilo pravičen mir. Poudarila je, da pravičen mir zahteva, da vojni agresorji ne pridobijo nobenih koristi. S tem se je dotaknila širše grožnje vojne, še posebej za baltske republike, Poljsko in Moldavijo.

Druga pomembna slaba novica je rahljanje zavez in zmanjšanje zaupanja v zvezo Nato, zlasti v kontekstu neizpolnjevanja zavez glede sredstev namenjenih obrambi. Po njenih besedah je skrb vzbujajoč podatek, da kar 44 Slovencev meni, da je trenutni proračun za obrambo zadosten.

Jan Zobec je izpostavil, da so slovenski parlamentarni konflikti dosegli novo dno, kar pa je še vedno boljše od nasilja, ki se je dogajalo v srbskem parlamentu. Med dobrimi novicami je omenil umik spornega medijskega zakona in propad poskusa imenovanja oseb iz prijateljskih krogov na pomembne funkcije. Izpostavil je slabo stanje v slovenskem gospodarstvu in nezadostno črpanje kohezijskih sredstev, ki kažejo na slabšo sposobnost vlade za učinkovito upravljanje.

Problematične sodne odločitve

Barbara Zobec je v nadaljevanju izpostavila pomembne sodne primere, ki so jih zaznamovali pred letom, še posebej v povezavi z odločitvami največjih slovenskih sodnikov. Ena izmed primerov je bila odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila sklep Vrhovnega sodišča glede tožbe Jana Zobca, ki se je nanašala na etično presojo njegove izjave v javnosti, s aktero je opozoril na sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pravosodni izpiti, opravljeni v drugih republikah bivše države v Sloveniji nimajo veljave.
Drugi primer je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ugotovila kršitev pravil o naključnem dodeljevanju zadeve ter s tem pravice do zakonitega sodnika. To je odpira vprašanja o poštenosti slovenskega sodnega sistema, kar je še posebej občutno, ko gre za tako pomembne institucije.

Težave s sodniškim sistemom

Jan Zobec izraža svoje nezadovoljstvo s trenutnim stanjem slovenskega sodstva, ki ga vidi kot odraz širših družbenih težav, vključno z etičnimi in moralnimi padci. Poudaril je, da korporativistična miselnost v sodstvu, ki se ohranja že desetletja, onemogoča napredek in učinkovitost. Tudi na Vrhovnem sodišču naj bi prevladovala birokratska in hiperpozitivistična miselnost, kar otežuje reforme in izboljšanje kakovosti pravosodja.

Jan Zobec je opozoril tudi na pomanjkljivo tehnično opremo v sodstvu, ki je daleč zaostala za drugimi področji, kot so odvetniki in pravne pisarne, ki uporabljajo napredne informacijske tehnologije.

Pomanjkanje varovanja sodnikov in tožilcev

Na vprašanje o varovanju sodnikov in tožilcev je Jan Zobec izrazil zaskrbljenost zaradi nepravilnosti pri zagotavljanju ustreznega varovanja tožilke Mateje Gončin, ki se ukvarja z zadevo Kavaški klan. Tožilstvo in sodstvo sta v tem primeru izpostavljena nevarnostim zaradi grozenj s strani kriminalnih združb, kar lahko vpliva na njihovo neodvisnost in nepristranskost.

Po Zobčevem mnenju je varovanje tožilcev in sodnikov nujno za ohranjanje njihove neodvisnosti. Brez ustrezne zaščite so lahko podvrženi pritiskom, kar ogroža njihovo neodvisnost in nepristranskost pri odločanju. Opozarja, da bi morali odgovorni organi, kot sta Sodni svet in Državni tožilski svet, ukrepati, da bi zagotovili varnost tistih, ki se borijo proti organiziranemu kriminalu.

Barbara Zobec pa je poudarila, da je varnost sodnikov in tožilcev ključna za zagotavljanje pravičnosti. Ustrahovan sodnik ali tožilec ne bo sposoben opravljati svojega dela nepristransko, kar ogroža celoten pravosodni sistem. Takšne razmere lahko vodijo do večje pristranskosti in zmanjšane verodostojnosti slovenskega sodstva v očeh javnosti.

Femicid: Potreba po novem zakonodajnem okviru?

Govora je bilo tudi o femicidu. Gre za umor ženske zaradi njenega spola ali njenega položaja v družini. V Sloveniji pa ni zaznati velikih naporov za njegovo zakonodajno uveljavitev. Barbara Zobec je izrazila nasprotovanje ideji, da bi femicid opredelili kot posebej kvalificirano obliko umora, saj meni, da bi to predstavljalo diskriminacijo glede na spol. Poudarila je, da bi to lahko bilo v nasprotju z ustavnim načelom enakosti, saj že obstoječa zakonodaja zagotavlja zaščito tako za ženske kot moške v primeru umora. Opozorila je ob tem na problematiko pomanjkanja ustrezne zakonodaje v drugih regijah sveta, predvsem v islamskih državah, kjer pa so morda takšni zakoni nujno potrebni, predvsem zaradi kulturnih in verskih razlik.

Zakonodajne dileme in politične napetosti

Pogovor se je nato preusmeril na vprašanje imenovanja varuha človekovih pravic v Sloveniji. Jan Zobec je komentiral slovensko tranzicijsko levico in dejstvo, da se pogosto imenujejo kandidati, ki so politično povezani z vladajočo politiko.

V nadaljevanju je Zobec izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti v političnem prostoru Slovenije, še posebej v kontekstu spora med predsednico države in predsednikom vlade. Opozoril je nezadostno zrelost slovenske demokracije in vse večje osebne napetosti med največjimi političnimi predstavniki. V tem kontekstu je kritiziral predsednico republike, ki se je vključila v "besedno vojno" s predsednikom vlade, kar po njegovem mnenju ni primeren način vodenja države.

Globalna politična dinamika: Novi svetovni red

V zadnjem delu oddaje smo spregovorili o širšem svetovnem kontekstu, še posebej o spremembah v globalnem političnem redu. Jan Zobec je izrazil mnenje, da svetovni red prehaja skozi pomembne premike, predvsem zaradi napetosti med Rusijo, ZDA in Kitajsko. Opozoril je na oslabljeno vlogo Evrope v globalnem političnem prostoru, zaradi zmanjšanja odločnosti, pomehkužene politike in slabe pripravljenosti na obrambne izzive.

Poleg tega je Zobec izpostavil nevarnosti, ki jih Evropa čaka zaradi slabega odziva na migracijske tokove, demografske spremembe in ekonomske težave. Evropa po njegovem mnenju ni več sposobna konkurirati v svetovnem gospodarstvu, saj visoki stroški, povezani z okoljskimi politikami, slabijo njeno konkurenčnost. Evropske države so postale vojaško impotentne, kar pomeni, da ne morejo učinkovito zaščititi svojih interesov na mednarodni ravni.

V obdobju hitrih globalnih sprememb se postavlja vprašanje, kje je Slovenija in kam bi morala iti. Po mnenju Barbare Zobec se slovenska zunanja politika ne posveča ključnim izzivom Evrope, temveč daje prednost obiskom državam tretjega sveta, tudi tistih, ki zatirajo ženske. Kritizirala je pomanjkanje jasne strategije in koncepta, kar po njenem mnenju pomeni, da Slovenija nima usmeritve v hitro spreminjajočem se svetu. Evropa izgublja varnostna jamstva, na kateri se je zanašala več kot sto let, in se sooča z novimi obrambnimi izzivi. Vprašanje, kako bo to vplivalo na Slovenijo, ostaja odprto, saj se zdi, da vladajoče strukture temu ne posvečajo pozornosti. Namesto tega se, kot pravi Zobčeva, ukvarjajo z izigravanjem evropskih sredstev, omejevanjem svobode izražanja, novimi obdavčitvami, posegi v lastnino in uničevanjem javnega zdravstva. V tem kontekstu se postavlja ključno vprašanje: ali Slovenija sledi dogajanju v svetu in se nanj ustrezno odziva, ali pa se izgublja v novem svetovnem redu?

Balkanske napetosti in Slovenija

Na koncu sta se oba gosta dotaknila še Balkana in vloge Slovenije v tem delu sveta. Barbara Zobec je izpostavila, da Slovenija v zadnjem času namenja pretirano pozornost Srbiji, še posebej v luči kulturne invazije, ki prihaja iz te države. Zaskrbljena je zaradi vse večje prisotnosti srbske kulture v Sloveniji, ki jo vidi kot del širše strategije kulturne in politične integracije Slovenije v rusko-srbsko območje. Opozorila je, da bi takšne tendence lahko ogrozile tudi slovensko kulturno in duhovno identiteto"