Nastop je zame zadetek v polno

Svetovalnica | 11.11.2024, 11:31 Nataša Ličen

Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh zvočnih. S treningi, akademijami in delavnicami uči veščin javnega nastopanja. To je del življenja slehernega, saj nastopamo vsak dan, v sklopu družine, v družbi, službi, tudi med prijatelji. Ni vseeno, kako govorimo in kakšna je tudi naša neverbalna govorica. Strah in nezaupanje vase mnoge dobesedno ohromita.

Pripravljenost pomeni spoštovanje

»Prvo kar priporočam je, da si pred nastopom vzamete vsaj nekaj minut, za razmislek, kaj bi radi povedali. Bistvo. Notranje počutje je izrednega pomena, saj je vsak nastop obremenitev za telo. Bolj kot bomo pred nastopom pripravljeni, in bomo vedeli, kakšno sporočilo želimo predati, manj bomo pozneje utrujeni. Pripravljenost je ključna. Postavimo se pred ogledalo in se opazujmo, kako smo videti in kakšne so naše geste, ki se jih niti ne zavedamo. Ljudje se dobesedno ne gledamo in smo potem presenečeni, ko po petih minutah opazovanja šele spoznamo, kako držimo roke ali kaj podobnega.« Z opazovanjem se šele začnemo spoznavati. Vidimo, kako smo videti v očeh drugih.

Radi pametujemo. Ne! Povejmo preprosto. Ljudje smo siti in utrujeni ob preveliki količini informacij. Imamo pa radi osvežitev.

Kaj storiti, da bomo prepričljivi?

»Med nastopom je ključna dinamika. Ravnokar sem izdala zvočno knjigo Brez treme na oder, kjer predstavim skrivnosti. V triurnem poslušanju o veščinah dobrega nastopa delamo tudi vaje in tako dobro izrabimo čas med vožnjo ali tekom. Glas je orodje, jaz včasih govorim tudi deset ur dnevno. Zato redno trikrat na dan delam vaje za govor in imam tudi redna srečanja pri logopedinji. Prva stvar je torej, da se postavimo pred ogledalo in se opazujemo. Ko to naredimo petkrat zapored in vsebino povemo na glas, se bomo šele slišali. Če nam kaj ne bo všeč, bomo to takoj spremenili. Za to ne potrebujete mene.«

Brez treninga ne bo šlo

»Večina ljudi ne govori razločno, in mnogi tudi govorijo prehitro. Med vožnjo ali ko smo sami razmigajmo usta. Zakaj govorimo prehitro, ker želimo čim prej zaključiti. Ko se pripravimo, pa se usmerimo k nebesedni komunikaciji. Kaj pomaga, če imamo pripravljeno vsebino, a te ne zvadimo in nismo pozorni, kaj delamo s telesom med govorjenjem? Če smo se pripravili, smo s tem velik del treme zmanjšali. Vzpostavili smo samozavest in notranjo stabilnost. Pred nastopom se sprostimo."

S pripravo na večje dogodke začnem nekaj mesecev prej. Vsebina se nam s pripravo usede v možgane. Ljudje nas najprej vidijo, šele potem slišijo.

Metoda sprostitve

»Krožimo z rameni, sprostimo vrat, da ne bomo zakrčeni, in potem naredimo globoka izdiha. Naj dolg izdih potuje skozi vse organe, jih poboža, vse do spolovil. Če tega ne naredimo, pridemo pred mikrofon, ki ga nismo vajeni, se srčni utrip poveča, in začnemo govoriti stisnjeno – temu rečem izdih obupa. Ne dvomite vase. Recite si, dober sem, pripravil sem se.«

K meni hodijo zelo strokovni in visoko izobraženi ljudje, niso pa vajeni nastopanja. Kot da nikoli ne bi prijeli v roke loparja, in bi šli kar na igrišče v igro. Ne bo šlo, kaj ne? Zato je dobro poznati tehnike sprostitve. Nekateri med govorom gledajo v strop, drugi poplesavajo na odru, tega se ne zavedajo. Na odru je prvih trideset sekund ključnih.«