Papežu nikdar ne rečeš ne

Slovenija | 01.12.2024, 15:57 Helena Križnik

Na kaj je najprej pomislil murskosoboški škof Peter Štumpf, ko mu je apostolski nuncij v Sloveniji Jean Marie Speich sporočil, da mu je sveti oče Frančišek zaupal novo službo? Papežu nikdar ne rečeš ne, je povedal za Radio Ognjišče. Na sedež škofije v Kopru bo škof Štumpf umeščen 1. februarja, na dan, ki mu veliko pomeni. Do takrat ga čaka selitev na Obalo, srečevanja z duhovniki in verniki škofije, ki jo bo prevzel, ter seznanjanje z njeno pastoralno dejavnostjo in z njenimi prioritetami. Ne namerava uvesti revolucionarnih novosti, je poudaril, ampak želi predvsem opazovati in slediti izzivom, ki jih prinaša vsak dan posebej. Škof Štumpf se ob tem veseli tudi sodelovanja s svojim predhodnikom, škofom Jurijem Bizjakom.

Čaka me že deseta premestitev

Ostal sem brez sape in nekaj časa molčal. Tako nam je škof Štumpf opisal trenutek na apostolski nunciaturi v Ljubljani, kjer je izvedel, da ga čaka že deseta premestitev, odkar je pel novo mašo. Sedemkrat je bil namreč premeščen kot duhovnik, zdaj se bo še tretjič selil kot škof. »Že ko sem kot salezijanec z 18 leti naredil prve zaobljube, sem Bogu izpovedal tudi obljubo pokorščine. Od takrat sem to pokorščino obnavljal vse do večnih zaobljub. Tudi pri novi maši sem to zaobljubo obnovil, da bom torej pokorščini vedno rekel da, tudi če bo še tako težko.«

Duša je sicer mirna, a bremena so velika

Na svoji dozdajšnji poti je škof Štumpf doživljal, da je pokorščina vedno rodila velike in lepe sadove, tako v korist Božjega kraljestva oziroma v slavo Boga, kot tudi v dobro in veselje ljudi. »Tako sem tudi tokrat rekel da, čeprav moram reči, da duša je sicer mirna, bremena pa velika. Ampak upam, da bo z Božjo pomočjo ter s pomočjo dobrih sodelavcev in dobrih ljudi šlo.«

Svetega Nazarija sem prosil, da bi bil vsaj majhen odsev tega, kar je bil on

Škof Štumpf je na dan, ko je javnost izvedela, da je imenovan za prihodnjega koprskega ordinarija, že obiskal Obalo. V koprski stolnici se je ustavil pri tihi molitvi ob grobnici svetega Nazarija, ki je bil po izročilu v prvi koprski škof. »V globini svojega srca sem mu izrekel, naj mi pomaga, da bi bil vsaj majhen odsev tega, kar je bil on, torej odsev njegove svetosti, poguma in ljubezni do Božje črede, torej do ljudi. In tudi, naj mi pomaga nositi bremena, ko se bodo večala oziroma bodo prišle preizkušnje.«

V koprsko škofijo prihajam z ljubeznijo do vseh

Škof Štumpf je hvaležen tudi za vso modrost in širino svojega neposrednega predhodnika škofa Bizjaka. »On je res kot patriarh Božje besede med nami. Še naprej si bova z ramo ob rami tudi prizadevala za dobro te škofije.« Ob tem se je obrnil še na njene duhovnike in vernike. Da prihaja z globokim spoštovanjem, ponižnostjo, poklonom in ljubeznijo do vseh, je dejal.

Besede upanja pa je namenil ljudem v murskosoboški škofiji, ki jo bo kot ordinarij zapustil po 14 letih. »Življenje gre naprej, dobili boste dobrega, novega škofa, pastirja po Jezusovem srcu, ki bo skrbel za vas. Nihče ni nenadomestljiv.«

Da bom umeščen 1. februarja, doživljam kot posebno znamenje iz nebes

Slovesnost umestitve na škofovski sedež v Kopru bo čez dva meseca. »Rad bi poudaril, da je 1. februar dan, ko je pred petimi leti umiral moj oče. Umrl je 2. februarja. Tudi to je neko posebno znamenje iz nebes, da me oče spremlja. Bila sva velika prijatelja, veliko je molil zame. Če sem, kar sem, sem v veliki meri tudi zaradi njegove molitve, pa tudi zaradi njegove dobrote.« Podpira ga tudi mama, ki jo je novica nekoliko pretresla, a jo je, tako škof Štumpf, junaško sprejela. »Dejala mi je, pojdi naprej, jaz sem s teboj v molitvi.«

Za dar molitve škof Štumpf prav tako prosi vse nas, duhovnike pa za spomin pri oltarju.