Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Spomenik Jožefa Klekla v Črenšovcih (foto: Daniel Novakovič/STA)
Spomenik Jožefa Klekla v Črenšovcih | (foto: Daniel Novakovič/STA)

S simpozijem o Jožefu Keklu vstopili v vrh Kleklovega leta

Cerkev na Slovenskem | 08.10.2024, 10:40 Alen Salihović

V Črenšovcih je v soboto v sklopu Kleklovega leta potekal znanstveni posvet z naslovom: Jožef Klekl ob 150-letnici rojstva in 120-letnici začetka izhajanja Marijinega lista. Med predavatelji, ki so na različnih področjih osvetlili Kleklovo bogato zapuščino so bili med drugimi tudi profesorji dr. Andrej Hozjan, dr. Bogdan Kolar, dr. Hotimir Tivadar, duhovniki dr. Vinko Škafar, dr. Stanislav Zver, dr. Andrej Lažeta, Tone Ciglar in Alojzij Kozar ml. ter tudi poslanec v Državnem zboru Jožef Horvat in soboški škof dr. Peter Štumpf.

Soboški ordinarij je spregovoril o »Družbenih in duhovnih gibanjih v Cerkvi in vplivih na Klekla: »Navidez fini in uglajeni intelektualci 19. stoletja so zagovarjali potrebo po etičnem odnosu do družbe, ki ne bo več vezano krščanstvo, ki trdi, da je vsako življenje enako, kar pomeni enako neskončno dragoceno. Tako mišljenje ni plod nesrečnega kulturnega trenutka saj ni izginilo do danes. Porast simpatizerjev teorije spola, evtanazije, splava v sedanjih družbah je več kot zgovoren. Nič nam ne daje upanja, da bi takšne zamisli pristale na bolezenskih robovih družbe. Moderna moralna metafizika nam namreč ne daje upanja in ne razloga, da bi se to zgodilo. Klekel je dolga leta veljal za tiste vrste poraženca, s katerim je tudi katolištvo v Prekmurju bilo položeno v grob. Po njegovi smrti leta 1948 se ga ni več omenjalo, v javnosti je bil zamolčan, o njem se ni smelo govoriti. Garal je za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je pristala v kraljevini SHS, pozneje v Jugoslaviji, ki pa je v novi preobleki komunizma Klekla povsem zavrgla in zapečatila v pozabo,« je spomnil škof Štumpf. 

Simpozij so pripravili Škofija Murska Sobota, župnija in občina Črenšovci, Ustanova fundacija Jožeta Klekla st. v Črenšovcih in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Udeleženci na simpoziju

Prof. dr. Andrej Hozjan: »Jožef Klekl st. v dosedanjem zgodovinopisju«; škof dr. Peter Štumpf: »Družbena in duhovna gibanja v Cerkvi in vplivi na Klekla«; dr. Stanislav Zver: »Duhovniška pot Jožefa Klekla st.«; dr. Andrej Lažeta: »Jožef Klekl st. – v skrbi za duhovne poklice«; Tone Ciglar, prof.: »Jožef Klekl st. – duhovnik z misijonskim srcem«; prof. dr. Bogdan Kolar: »Izseljensko vprašanje v Kleklovih spisih«; doktorandka Nina Zver: »Jezik v Kleklovem periodičnem tisku«; prof. dr. Hotimir Tivadar: »Kleklovo prizadevanje za slovenski jezik in kulturo«; prof. dr. Vinko Škafar: »Kleklovo delo za ohranjanje ljudskih pobožnosti«. Do 12.30. Ob 14.00: dr. Franc Maršič: »Vloga in pomen Marijinega lista v času in prostoru«; dr. Julka Nežič: »Liturgične teme v Marijinem listu«; župnik Alojzij Kozar ml.: »Kleklov odnos do svetlih likov iz domačega okolja«; Jože Horvat, poslanec DZ RS: »Kleklov politični program v Marijinem listu in Novinah«; dr. Fanika Kranjc Vrečko: »Kleklovo antropološko izročilo v Marijikinem ogračku«; mag. Simon Štihec: »Jožef Klekl st. v škofijskem arhivu v Sombotelu«; dr. Matjaž Mušič Klenar: »Misel in delo Jožefa Klekla st. v luči načel sekularne dobe«.

uvod v vrh Kleklovega leta

Ob 15. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škof Štumpf ob somaševanju škofijskih duhovnikov. Po končani maši, ki jo bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče bo sledil pogrebni obred, ko bo telo Jožefa Klekla pokopano v novi grob, v fatimski kapeli župnijske cerkve v Črenšovcih, do sedaj je počival v Murski Soboti. Vsak dan v tem tednu pa pripravljajo po en dogodek, da bi ljudje bolje spoznali Jožefa Klekla.

Več si lahko o programu preberete na spletni strani škofije Murska Sobota: skofija-sobota.si/kleklovo-leto-dogodki

Cerkev na Slovenskem, Novice, Iz življenja vesoljne Cerkve
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...