Siliranje | (foto: Franz W. / Pixabay)
EU komisija odobrila povišana predplačila SKP
Kmetijstvo Robert Božič
Na Evropski komisiji so prejšnji petek odločili, da lahko države članice EU odslej upravičencem do plačil Skupne kmetijske politike, od 16. oktobra letos izplačajo višja predplačila za izpolnjevanje ukrepov kmetijske politike v letošnjem letu.
Kot so v sporočilu za javnost poudarili na Evropski komisiji, so letošnji ekstremni vremenski dogodki v Evropi vplivali na pridelke in posledično donose v kmetijstvu, kar pomeni dodaten pritisk na kmetije, ki se mnoge soočajo z likvidnostnimi težavami.
Cilj je reševanje likvidnosti v kmetijski pridelavi
Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe.
We've authorized EU countries to make higher advance CAP payments to farmers.
— European Commission (@EU_Commission) September 13, 2024
Farmers will be able to receive up to 70% of their direct payments in advance starting from 16 October, helping them address the liquidity issues many are currently facing.
More info ↓
Na Evropski komisiji so hkrati odobrili, da se predplačila za nekatere ukrepe in intervencije povezane z rejo živali in v okviru Programa razvoja podeželja povečajo na do 85 odstotkov namesto 75 odstotkov, kot je veljalo doslej, so še sporočili iz Bruslja.
Slovenija letos ne predvideva predplačil ukrepov SKP?
»Sredstva Skupne kmetijske politike predstavljajo ekonomsko varnostno mrežo za kmete v EU, zato so države članice zaprosile za to dovoljenje in s temi ukrepi EU komisija še naprej zagotavlja prepotrebno podporo kmetom v EU,« pravijo na Evropski komisiji.
V tem pogledu pa je zanimiva odločitev Slovenije. Ta je 9. septembra objavila, da bodo izplačila intervencij iz zbirne vloge za leto 2024 potekala po fazah, od januarja do junija 2025.
Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnjujejo, da se bo »zaradi prihajajoče spremembe davčne zakonodaje, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2025, časovnica izplačil prilagodila. Nova ureditev predvideva, da se bodo izplačila za OMD izvajala v januarju 2025. Ta premik v času izplačevanja je posledica prizadevanj za optimizacijo davčnih učinkov. Ključna prednost nove ureditve je, da bodo kmetje upravičeni do višjega neto prejemka oz. da bodo lahko zadržali večji delež dodeljenih sredstev.«
Vlada je namreč 30. avgusta potrdila prvi sveženj davčnih sprememb, med katerimi je tudi sklep, da se OMD plačila, torej podpora za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost znova izključi iz obdavčitve.
V januarju naj bi tako upravičenci dobili sredstva OMD, v januarju in februarju pa še začasne odločbe o neposrednih plačilih. Plačila za kmetijsko-okoljsko-podnebne intervencije (KOPOP), Dobrobit živali (DŽ) in Ekološko kmetovanje (EK) pa naj bi prišla na vrsto v maju in juniju leta 2025.
Ali neenoten pristop k izplačevanju predplačil ogroža konkurenčnost?
Poročali smo že, da je EU Komisija odobrila razdelitev dela sredstev kmetijske rezerve avstrijskim, češkim in poljskim kmetom, pridelovalcem sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti.«
Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči, češ da pozeba ne pozna državnih meja in se s takim načinom obravnave povzroča krivice.
Na EU komisiji pa so mu odgovorili da »ni naloga EU Komisije, da proaktivno spremlja razmere v vseh državah članicah in ponuja kmetijsko rezervo,« in torej morajo same države članice reagirati in ob takih dogodkih pravočasno zaprositi za pomoč.
Neenoten pristop k izplačevanju predplačil letošnjih sredstev SKP, pa po drugi strani lahko pomeni nov dodaten pritisk na konkurenčnost kmetijstva posameznih držav članic. Tudi Slovenija se bi namreč lahko odločila, da izkoristi »pripravljenost« EU komisije in bi sredi oktobra začela izvajati predplačila v okviru neposrednih plačil.
