Pozeba na ljubljanskem barju | (foto: Rok Mihevc)
EU pomoč za pozebo le Avstriji, Češki in Poljski
Kmetijstvo | 31.07.2024, 09:04 Robert Božič
Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.
Po pojasnilu našega kmetijskega ministrstva, so bile posledice neugodnega vremena v sektorju sadja in zelenjave obravnavane na sestanku EU kmetijskih ministrov 27. maja letos in sicer na pobudo poljske delegacije.
»O podobnih težavah zaradi posledic neugodnega vremena v spomladanskem času so poročale tudi številne druge države: Portugalska, Nemčija, Francija, Španija, Avstrija, Slovaška, Češka, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija in Slovenija,« pojasnjujejo na MKGP in dodajajo, da je EU Komisija pri odločitvi glede podpore trem državam uporabila in upoštevala vremenske podatke za posamezna geografska območja oziroma države Evropske unije, ki jih za potrebe Evropske komisije zbira Skupno raziskovalno središče.
Kot je razumeti odgovor, posledice spomladanske pozebe, ki je pri nas spomladi prizadela vsa območja Slovenije, zlasti veliko škode na vinogradih, sadovnjakih in vrtninah pa je povzročila na območju Krasa, spodnje Vipavske doline in v nižjih legah v Goriških Brdih, kjer je bila škoda po navedbah KGZS tudi do 100%, ni bila primerljiva s škodo, ki so jo utrpeli na nekaterih območjih Avstrije, Češke in Poljske.
Pomoč spremlja precej birokracije
Avstrija, Češka in Poljska bodo morale Komisijo obvestiti o ureditvah za izvajanje ukrepov, in sicer o merilih, uporabljenih za izračun individualne pomoči, pričakovanem učinku ukrepa, njegovi oceni in kako bodo poskrbeli, da pomoč ne bo vplivala na nelojalno konkurenco.
Izplačila kmetom v okviru izredne finančne pomoči za Češko, Avstrijo in Poljsko morajo biti izvedena najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta.
Ta tri območja je namreč »prizadela pozeba brez primere, ki je po izjemno blagih marčevskih temperaturah močno prizadela sadovnjake in vinograde. Toča je povzročila dodatno škodo na Poljskem. Poškodovan je bil znaten delež površin in proizvodnje, kar je ogrozilo ekonomsko sposobnost preživetja prizadetih kmetij,« so zapisali na EU Komisiji.
Avstriji je tako namenjeno 10 milijonov evrov, Češki 15 milijonov evrov, Poljski 37 milijonov evrov pomoči in 15 milijonov evrov pa je namenjeno še portugalskim vinarjem, ki se »soočajo z resnimi motnjami na trgu«.
Države članice lahko tej pomoči dodajo še do 200 odstotkov nacionalnih sredstev, izplačila kmetom pa morajo biti izvedena najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta.
Letošnja pozeba v Sloveniji
Po podatkih Javne služne kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je letošnja pozeba v dneh od 20. do 23. aprila, ko smo po celotni Sloveniji doživeli padec temperature, marsikje tudi precej pod ledišče, predvsem poškodovala vinograde, sadovnjake in nasadi jagodičevja v izpostavljenih zatišnih legah.
Od poljščin so bili prizadeti krompir, oljna ogrščica, žita in stročnice. Škoda je nastala predvsem na stročnicah - fižol, grah in detelje, kjer je setev že bila opravljena in so rastline še mlade ter v zgodnejših fazah razvoja, pozebli so tudi poganjki hmelja.
Pozeba je prizadela vsa območja Slovenije, zlasti veliko škode na vinogradih, sadovnjakih in vrtninah pa je povzročila na območju Krasa, spodnje Vipavske doline in v nižjih legah v Goriških Brdih, kjer je bila poškodovanost po navedbah KGZS tudi do 100 odstotna.
