Labod. Aviarno influenco ponavadi v največji meri prenašajo divje vodne ptice. | (foto: Peter H. / Pixabay)
Ptičja gripa H5N1 potrjena tudi v Sloveniji. Stanje v EU je zaskrbljujoče.
Kmetijstvo Robert Božič
Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ta teden potrdila pojav visoko patogene aviarne influence tipa H5N1 pri dveh divjih pticah – rumenonogem galebu v Ljubljani in labodu grbcu v Kopru.
Nevarnost prenosa iz divjih ptic na perutnino
Ker se bolezen lahko prenaša s prostoživečih ptic na perutnino, rejce pozivajo k pozornemu spremljanju zdravstvenega stanja živali. Med opozorilnimi znaki so zmanjšana poraba krme in vode, padec nesnosti, povečan pogin ter klinični znaki, kot so nasršenost perja, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, spremembe v obnašanju in živčne motnje. Ob vsakem sumu je treba nemudoma obvestiti veterinarja.
Za zmanjšanje tveganja prenosa virusa ostajajo v veljavi priporočila Državnega središča za nadzor bolezni, ki vključujejo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov. Med drugim naj rejci preprečijo stik domače perutnine z divjimi pticami, sprehajalci pa naj se izogibajo vodnim površinam, kjer se nahajajo vodne ptice, in jih ne krmijo. Če opazijo poginjene ptice, naj pokličejo številko 112.
Bolezen lahko v rejo prinesemo s sprehoda tudi z obuvalom
Aviarno influenco, znano tudi kot ptičjo gripo, povzroča virus, ki se med pticami prenaša kapljično, preko izločkov in okužene krme, pa tudi z obutvijo in opremo, ki pride v stik z okuženim materialom. Zato je dosledno izvajanje preventivnih ukrepov ključno za zaščito rej in preprečevanje širjenja bolezni.
