Prof. dr. Jože Ramovš: Človek je tudi trpeče bitje, evropska kultura je na to pozabila

Za sožitje 28. 11. 2025, 12:24 Nataša Ličen

Potrpežljivost je zdravilo. Ko ne moremo ničesar storiti, gradimo zaupanje. Če je v Evropi trenutno mrak glede nekaterih etičnih usmerjenosti – na področju družine, življenja in spola, je treba v tem mraku študirati in preventivno delati za kakovost sožitja. Kar lahko naredi vsak posameznik, pa je, da iščemo razloge za radost.

Življenje je sveto. Kakor koli pogledamo, je življenje vse kar imamo. Ni drugega. Brez življenja nas ne bi bilo. Vsakemu od nas se je zgodila vrsta naključij, že od poteka rojstva naprej, ko bi se vsak trenutek lahko kaj nepredvidenega pripetilo, in nas ne bi bilo več. Da nam ob misli na življenje zaigra srce, ga imamo radi in ga živimo, moramo imeti za to razloge. Osebne, takšne, ki se nas dotaknejo.

Zapisali smo nekaj premislekov iz oddaje s prof. dr. Jožetom Ramovšem iz rednih oddaj Za sožitje v vabilo k poslušanju celotnega pogovora.

»Vse življenje delam za dialog. Logoterapija, smisel kot duhovna razsežnost, se zadnjih dvajset let najbolj razvija – ne boste verjeli kje, v Rusiji. Tam je na univerzi na desetine profesorjev, ki vidijo pravo smer v smislu, v tem, da je v trpljenju bistvena kljubovalna moč duha. V Evropi doživljamo blaginjo, kot je še nismo, pa imamo kljub temu največ duševno socialnih motenj. Kar pomeni, da udobja, ki ga živimo, ne znamo izrabiti za razvoj, ne za razvoj posameznika, ne skupnosti, ampak to veliko svobodo in velike možnosti otročje zlorabljamo.«

Kljubovalna moč duha je, da tudi v trpljenju, v stiskah in pomanjkanju, ki jih zaradi višje sile ne moremo rešiti, človeško rastemo in zorimo.

»Patologija, od depresivnosti, agresivnosti, do osamljenosti in tako naprej, je v obilju enaka kot v pomanjkanju, v gospodarskih krizah. Ljudi drži pokonci – da smo ljudje ljudje - tudi to, da zdržimo, ko je hudo. Trpljenje ni edino. Drži pa, da se mu nihče ne more izogniti. Svobodo in velike možnosti, ki jih imamo danes, otročje zlorabljamo. Zmotno so prevladale ideje, da je človek kot Bog. Udobje je treba pametno obvladovati. Iščimo veselje, pogum in smisel vse do smrti. Tudi, ko je hudo

Kriza Evrope je kriza skupine, kriza družine

»Ne kriza skupnosti ali posameznika, temveč kriza dveh, treh, štirih ljudi, ker tukaj je človek doma. Narodna, krajevna, delovna, skupnost je odsev kakovosti skupin. Podjetje je odsev delovnih skupin po dva, štiri ali pet. Dobre delovne skupine – dobro podjetje. Če škriplje v teh skupinah, škriplje v podjetju. Če škriplje v družinah, škriplje v kulturi. V celotni evropski kulturi trenutno škriplje, ker Evropa dela z družino, s spolom in z življenjem, kot svinja z mehom.«

Advent

»To je obdobje zaupanja. Če v adventu zberem dovolj veselja in radosti nad življenjem, nad razvojem, z drugimi besedami dovolj zaupanja, in upanja, da se mi bo malo smejalo, tudi - če želite, ob zmotah in neumnostih. Pri največji tragiki je zdravilo humor, ne jok ali filozofiranje, ampak nasmeh. Kadar ne gre dobro, je treba zdržati. Naredimo vse, da lahko zdržimo. Lahko se pa »strmamo«, ker ni po naše, kar je otročje. Veselimo se življenja. Iščimo razloge za radost, radi imejmo ljudi, imejmo tudi upanje vanje, tudi v tiste, ki so v zmotah.«