Vas boli hrbet? Spremenite navade.
Sol in luč | 17.09.2024, 17:05 Tadej Sadar
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti.
Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige, Richardu Brennanu, z naslovom Znova v ravnovesju (Založba Primus), kjer jo opiše in smo jo predstavili v oddaji Sol in luč.
Aleksandrovo tehniko je težko razložiti z besedami, saj je predvsem izkušnja. Vse njene učinke je moč ustrezno občutiti šele ob srečanju z učiteljem. Bolečine v hrbtenici so daleč najpogostejši vzrok za bolezni, telesno nezmožnost oziroma invalidnost in zdravstvene stroške v marsikateri državi.
Bolečine v hrbtu se ne pojavijo same od sebe. Obstaja vzrok za te bolečine. Odprava vzroka je odprava bolečin.
Gre za obliko terapije, ki je namenjena izboljšanju telesne drže, gibanja in dihanja, s čimer se zmanjšujejo telesne napetosti in bolečine. Ime je dobila po njenem ustanovitelju, F. M. Alexandru, avstralskemu igralcu, ki je tehniko razvil konec 19. stoletja. Pomaga pri zavedanju drže telesa in gibov, kar omogoča, da se znebimo slabih navad, ki povzročajo napetost in neugodje. Pred leti so izsledki obširne raziskave to potrdili. Opisana je v ugledni reviji British Medical Journal.
Osnovna predpostavka Aleksandrove tehnike je, da je telo zelo inteligentno in da zato natančno ve, kaj mora storiti, da bolečina mine. Zatika se zgolj v tem, da nevede stalno močno obremenjujemo živce, mišice in sklepe s tem, kako stojimo, sedimo in se premikamo. Ta obremenjenost pa preprečuje (samo)zdravljenje. Šele ko se zavemo, koliko čezmerne napetosti imamo v mišicah, jo lahko začnemo sproščati in omogočati telesu vrnitev v ravnovesje. Številni ljudje z bolečinami v hrbtu danes stojijo, sedijo in se gibljejo tako, da prekomerno obremenjujejo svoje mišice, kosti in sklepe. Ta mišična napetost pogosto preide v navado in postane nezavedna že zelo zgodaj v življenju, zato se večina ljudi sploh ne zaveda škode, ki si jo povzroča dan za dnem.
Če je, na primer, z vašim hrbtom vse v redu pred vrtnarjenjem, vožnjo z avtomobilom ali sedenjem pred računalnikom, in če vas ob koncu katerekoli teh naštetih dejavnosti hrbet boli, je logično, da bolečino povzroča nekaj, kar počnete med dejavnostjo.
Če je nekaj narobe z našim hrbtom, običajno pomislimo, da moramo nekaj »narediti«, da bi ga spravili v red. Namesto tega gre pri Aleksandrovi tehniki za to, da če je nekaj narobe z našim hrbtom, moramo ugotoviti, kaj ta »nekaj« je, in skleniti, da bomo to nehali početi. V tem se tehnika razlikuje od vseh drugih pristopov k lajšanju bolečin v hrbtu.
Vsi imamo zakoreninjene ustaljene gibalne navade. Te pogosto povzročajo bolečine v hrbtu.
Pogosta miselnost danes je, da če je nekaj narobe z našim hrbtom, se bo zdravnik ali terapevt lotil spravljanja hrbta v red namesto nas, ne da bi prej ugotovil temeljni vzrok težave. To je osnovno načelo pri razumevanju kateregakoli poskusa spreminjanja privajenih drž, v luči dejstva, da so te prepogosto temeljni vzrok težave. Skratka, Aleksandrova tehnika pomaga pridobiti znanje, kako se osvoboditi iz klešč prenapetega mišičja, ki morda ne povzroča zgolj bolečin v hrbtu, temveč tudi pomembno prispeva k številnim telesnim, duševnim in čustvenim težavam, ki jih videvamo v družbi danes.
Vsi imamo zakoreninjene ustaljene gibalne navade. Te pogosto povzročajo bolečine v hrbtu, kar moramo preučiti, da spoznamo in začnemo spremljati te napačne privajene vzorce. Ko počnemo tisto, kar se nam zdi običajno in pravilno, smo ujetniki teh ustaljenih gibalnih vzorcev oziroma navad. Zato si moramo vzeti trenutek časa in si omogočiti, da se vzdržimo svoje običajne navade oziroma se ji odpovemo.
Aleksander pravi tako: »Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti, odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.«
Bolečine v hrbtu se ne pojavijo same od sebe. Obstaja vzrok, ki ga je mogoče ugotoviti. V šoli se je večina ljudi naučila tretji Newtonov zakon in ga tudi razume. Zakon pravi, da ima vsaka akcija nasprotno enako reakcijo.
Če ima eden od staršev slabe privajene drže, obstaja velika verjetnost, da jih bodo otroci posnemali. Dvignjena ramena in usločen hrbet, ki jih imajo številni odrasli zaradi svojih privajenih drž, prevzamejo tudi otroci. In ti jih bodo gotovo posredovali tudi svojim naslednikom.
Tudi stoli, na katerih sedimo, lahko močno spremenijo obliko telesa. Vožnja na dolge razdalje z avtomobilom ali preživljanje številnih ur pred računalnikom na slabo zasnovanih sedežih nas lahko tako rekoč pohabi. Zato se ob koncu dneva ali poti komaj vzravnamo.