Stres, potrtost, nemoč... ADIJO!

Sol in luč | 31.01.2023, 17:36 Tadej Sadar

Kako se izkopati iz slabega razpoloženja, iz tesnobe ali stresa? Nasvet izkušene terapevtke je: »Pomagajte si s telesom!« Nevrologinja, doktorica Claudia Croos Müller je razvila metodo iz telesa v možgane (body2brain), ki je prav toliko preprosta, kot je tudi učinkovita. Dan vam lahko spremeni odločitev za nasmeh ali za pokončno držo.

S preprostimi telesnimi vajami lahko izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni.

Nasmeh je najkrajša pot med dvema človekoma.

Prek telesa se informacije nenehno prenašajo v možgane. Vse te informacije možgani predelajo v misli, dejanja in čustva. S pozitivnimi telesnimi držami in telesnimi dejavnostmi lahko s pomočjo našega telesa možganom načrtno sporočimo pozitivne informacije. Tako lahko možganom vtisnemo pozitivne misli in občutke, ki lahko preoblikujejo stare, negativne poglede na življenje.

V oddaji Sol in luč smo predstavili knjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov „Glavo gor" s podnaslovom »Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.«

Kadar ste slabe volje, je telo napeto. Hrbtenica je sključena in ne morete dobro dihati. Takšna drža vpliva tudi na vaše mišljenje. Razmišljate negativno in pogosto nerodno ravnate. Tako se začnete vrteti v začaranem krogu. Kadar pa ste dobre volje, je hrbet vzravnan. Glava se sama od sebe postavi pokonci in to seveda spodbudno vpliva tudi na vaše misli, ki so bolj zaupljive.

Kadar ste pod stresom ali slabe volje, kadar ste malodušni, lahko naredite nekaj preprostih telesnih vaj, ki bodo v trenutku izboljšale vaše počutje, vaše mišljenje in delovanje. Vse to je potrdila medicinska stroka.

Možganom lahko načrtno sporočimo pozitivne informacije.

Vaja številka ena, glavo gor.

Čeprav je čisto preprosta, gre za eno najpomembnejših vaj. Saj sami veste, kako gre - preprosto dvignite glavo. Svojim mišicam in vratni hrbtenici morate dovoliti, da se nekoliko iztegneta. Pri tem dvignite brado.

Na obrazu so naša najpomembnejša čutila usta, nos oči in ušesa. Kadar smo pobiti in dovolimo, da se nam glava povesi, je naše čutno zaznavanje omejeno. Ne vidimo več skoraj ničesar okoli sebe in počutimo se odrezani od življenja, kar še poslabša naše razpoloženje. Živci na območju vratne hrbtenice, ki so neposredno povezani z možgani namreč sporočajo, da gre za krizno situacijo. S povešeno glavo povezujemo potrtost, z dvignjeno pa dobro razpoloženje. Tako preprosto je to. Zato glavo gor - s tem dejansko nemudoma izboljšate svoje razpoloženje. Počutili se boste močnejši, slaba volja in stres vam ne bosta mogli do živega.

Vaja številka dve, prsi ven.

Gre še za eno preprosto vajo, ki jo tudi gotovo poznate. Ko prsi potisnemo nekoliko ven, pri čemer nam pomagajo trikotne ramenske mišice in prsni del hrbtenice, se prsnica pri tem vzravna, rebra se nekoliko razprejo in pljuča se razveselijo, saj tako lažje zadihajo. Kadar smo pobiti, pogosto tudi fizično vidno povesimo ramena. Tako se prsnica ugrezne, prsni del hrbtenice se ukrivi naprej, rebra se skrčijo in prsni koš se zoži, za pljuča in posledično za dihanje pa komaj še ostane kaj prostora. Ker se pri tem tudi nekoliko zmanjšamo, vse skupaj ustvari slab občutek, kar živčne poti nemudoma sporočijo možganom. Čustva to zaznajo kot slabo razpoloženje. Tako se znajdemo v pravi stiski, zaradi katere smo še bolj dovzetni za stres in slabo voljo.

Vaja številka sedem, stoja v razkoraku.

Ta vaja je še posebej koristna, kadar potrebujemo potrpljenje, pogum ali dobre živce. Lahko si predstavljamo, da smo se pri tem zakoreninili v zemljo kakor drevo. Če stojimo tako, da sta nogi tesno druga ob drugi, smo pravzaprav zelo nestabilni, že najmanjši sunek nas lahko vrže iz ravnovesja. Živčni končiči na nogah pošljejo po živčnih poteh obeh nog, prek hrbtnega mozga, v glavo naslednje sporočilo; vsaka stvar me lahko vrže iz tira. In to povzroči stres. Kadar se razkoračimo in razširimo noge v širino ramen, v možgane pride pozitivno sporočilo, namreč, da ste trdni in da ste lahko tudi mirni, saj se počutite močni. Stoja v razkoraku za možgane pomeni trdnost in gotovost.

Vaja številka enajst, smehljanje.

Priznam, so trenutki, ko je težko sprostiti ustnice in jih raztegniti v nasmeh. Zato, ko boste sproščeni, poskusite s pomočjo ogledala. Gotovo boste ugotovili, da ste drugačni, kadar se smehljate. Nato si predstavljajte kako se smehljanje pretaka po vsem vašem telesu, kako obsije in ogreje vsak delček vašega telesa. Mar ni to občutek sreče? Vse v vas se smehlja in vi ste povsem mirni.

Kadar se smehljamo so mišice na naših obrazih veliko bolj sproščene, kot kadar smo resni. S premikom ustnic in kotičkov ust navzven oziroma navzgor se sprostita tudi čeljustna sklepa. To stanje mišične sproščenosti se po številnih obraznih živcih, ki oživčujejo obrazne mišice, prenaša v možgane, tam pa ga centri za čustvena za čustva predelajo v duševno sprostitev. Ustvarijo se hormoni sreče in se porazdelijo po vsem telesu. Duševna sproščenost pomeni, da smo mirni in srečni. To pa je vendar stanje, ki si ga vedno znova želimo. Kdor je miren in srečen, ga imajo ljudje radi in to dobrodejno vpliva na srce.