Jože BartoljJože Bartolj
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Tanja DominkoTanja Dominko
Draga 2024 (foto: Posnetek zaslona)
Draga 2024 | (foto: Posnetek zaslona)

Draga 2024: Za nekatere je govoriti o slovenstvu stvar negativne oznake

Slovenija | 02.09.2024, 14:13 Marta Jerebič

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je včeraj potekal še zadnji dan letošnjih študijskih dnevov Draga, ki jih pripravljata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Sveto mašo je daroval p. Branko Cestnik, ki je nato predaval o umetnosti in veri. Trinajsto Peterlinovo nagrado so podelili uglednemu koroškemu Slovencu in diplomatu dr. Valentinu Inzku, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev, ene od treh krovnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem. Sledila je okrogla miza o slovenstvu in tem, kako danes ostajajo povezani matica, zdomstvo in zamejstvo.

Ne obredi, bistveno je srce

P. Branko Cestnik je pri maši poudaril, kako je pomembno srce, ne neki zunanji obredi. »Neka zunanja pokorščina, neka ritualistika, vas lahko zavede, ker se lepo počutite, potem ko nek ritual dobro speljete. To vas lahko zavede, da pozabite na srce. Tam je bistvo. Ne v umitih in neumitih rokah.«

Peterlinova nagrada dr. Valentinu Inzku

Na študijskih dnevih Draga se je v 59 letih zvrstilo že veliko predavateljev, med njimi tudi dr. Valentin Inzko, ki pa je letos nastopil v vlogi prejemnika Peterlinove nagrade. Bronasto plaketo s profilom Jožeta Peterlina je posvetil vsem Slovencem, »ki delajo za slovenstvo, ki držijo baklo slovenstva, krščanstva in demokratičnosti v svojih rokah.«

dr. Valentin Inzko
dr. Valentin Inzko © posnetek zaslona

Pomanjkanje ljubezni do slovenstva

Kot je nato na okrogli mizi poudarila vodja programa na Slovenski matici dr. Ignacija Fridl Jarc, slovenstva ne morejo zagotoviti zakoni in predpisi, ampak je temelj zanj človek, ki to slovenstvo nosi v svojem srcu. Slovenstvo bomo torej ohranjali, če bomo v srcu nosili krščanski etos, eros oziroma ljubezen in etnos oziroma narodno zavest. »Tega, kar v naši matici danes od vsega najbolj primanjkuje, je seveda eros. To je ljubezen do slovenstva.«



Med razlogi je omenila teror besede v imenu določenih ideoloških skupin: »Za nekatere je govoriti o slovenstvu stvar negativne oznake, nacionalizem.«

Slovenska manjšina v Italiji

Družboslovec dr. Devan Jagodic je predstavil tri glavne skupine slovenske manjšine v Italiji, od katerega zavedno jedro predstavlja približno 20 tisoč ljudi. Da bi tudi ostali dve skupini približali središču, skupno torej 64 tisoč ljudi, bi morali ključno pozornost nameniti slovenski šoli. Po njegovih besedah pa z ukrepi na tem področju zamujajo že 30 let: »V vsem tem času smo dejansko v glavnem pasivno spremljali radikalno narodnostno preobrazbo naše šolske populacije, ki je napredovala povsem spontano brez kakih večjih preventivnih ali korektivnih ukrepov.«

Narodna identiteta Slovencev v Argentini

Odvetnica in sodna tolmačka za slovenski jezik Mariana Poznič je spregovorila o tem, kako se je narodna identiteta Slovencev v Argentini še bolj utrdila po osamosvojitvi Slovenije. »Številna njihova društva zdaj obhajajo šele 30-letnice, ker so nastala šele po osamosvojitvi.« Pojasnila pa je tudi, da danes druga generacija ne govori o vrnitvi v Slovenijo, ampak o odhodu iz Argentine, saj so bili rojeni tam.

In kako danes matica, zdomstvo in zamejstvo ostajajo povezani?

Kljub temu da na primer vsak drugi zamejski študent študira v Sloveniji, raziskava kaže »da se med slovensko mladino v Italiji močno širi regionalna identiteta, ki poudarja svoj zamejski oziroma manjšinski status,« je povedal Jagodic.

Pozničeva pa je izpostavila nujnost povezanosti s Slovenijo, med drugim z izmenjavo obiskov. Če bi bili odrezani, bi lahko preživeli le določen čas. »Zaprta skupina na drugem koncu sveta lahko samo še izumre, ali pa postane čuden pojav, ki ga potem premlevajo zgodovinarji.«

Posnetek okrogle mize najdete na You tube kanalu Drage 2024.

Vse posnetke z letošnje Drage najdete na tej povezavi.

Slovenija
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...