Spomenik Jožefa Klekla v Črenšovcih | (foto: Daniel Novakovič/STA)
Brez Klekla Slovenci ne bi okušali paradižnika Lušt
Slovenija Petra Stopar
Ob gradu Beltinci bo ob 20.30 državna proslava pred jutrišnjim državnim praznikom, dnevom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomnili se bomo 17. avgusta 1919, ko je večtisočglava množica na trgu pred beltinško cerkvijo podprla vrnitev Prekmurja k matici. Tako je to ozemlje izpod madžarske oblasti prešlo pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Med zemljo in nebom - razsežnosti prekmurske duše
Ob državni slovesnosti in ob več občinskih prireditvah je bila dopoldne v Murski Soboti še osrednja regijska proslava, ki sta jo pripravila Prekmursko društvo general Maister in Mestna občina Murska Sobota.
Režiserka in scenaristka državne proslave v Beltincih Mateja Kokol je prireditev naslovila kot Med zemljo in nebom - razsežnosti prekmurske duše. V proslavo so vključena besedila Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, uglasbena poezija Ferija Lainščka ter ljudska glasba, prepletena z elektronsko. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Brez Klekla Slovenci ne bi okušali paradižnika Lušt
Proslave se bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo še prej v Črenšovcih položila venec ob spomeniku duhovniku Jožefu Kleklu ter ob spomeniku petim prekmurskim narodnim buditeljem v Murski Soboti. To »dejanje priznanja ter odnos slovenske države do Klekla in vsega, kar je z njim povezano,« je po besedah duhovnika Lojzeta Kozarja »pomembno in potrebno, saj brez Klekla Slovenci iz osrednje Slovenije danes ne bi prihajali v Prekmurje, v Moravske Toplice, na stolp Vinarium, ne bi okušali paradižnika Lušt,« temveč bi prihajali samo v pokrajino v okviru madžarske države, »kjer bi živela le neznatna slovenska narodna manjšina, večina prebivalcev pa bi izgubila svojo slovensko identiteto, čemur smo danes priča v Porabju«.
Sveta maša v župnijski cerkvi sv. Ladislava
Da Prekmurje brez neutrudnih prizadevanj katoliških duhovnikov danes ne bi bilo slovensko, je za naš radio poudaril soboški škof Peter Štumpf. Povabil je k sveti maši, ki bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava v čast prazniku ob 18.30. »Beltinški župnik in dekan Boris Kučko je zato povabil k sveti maši tudi vse duhovnike iz soboške škofije in tudi tiste, ki so sicer iz Pomurja, povabil je tudi vse pomurske župane in preko župnikov tudi vse vernike v škofiji,« je dejal škof.
Star slovenski pregovor dejansko povzame bistvo pomurskega prostora
Predsednik sveta Pomurske razvojne regije in župan Svetega Jurija ob Ščavnici Andrej Vrzel pripoveduje, da se prebivalci še vedno počutijo na repu države: »Star slovenski pregovor dejansko povzame bistvo pomurskega prostora, kar se kaže sedaj tudi pri izgradnji protipoplavnih nasipov na reki Muri.« Prekmurje je del Pomurske statistične regije, ki ima 27 občin in nekaj več kot 114.000 prebivalcev. Pomurci so splošno zadovoljstvo z življenjem v anketi statističnega urada leta 2022 na lestvici od 0 do 10 ocenili s 7,3, kar je najnižja povprečna ocena.
Kmetje s položajem niso zadovoljni
In čeprav je Prekmurje še vedno pretežno kmetijska regija, kmetje s svojim položajem niso pretirano zadovoljni. Predsednik soboške enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic pravi: »Prekmurje predstavlja žitnico Slovenije. Iz pšenice pride kruh in navsezadnje se najverjetneje ostali državljani Slovenije tega ne zavedajo. Zavedali bi se takoj, ko bi bili lačni.« Drugače pa se kmetje po njegovih besedah oviram navkljub borijo, ob dejstvu, da vsaj letno v regiji propade približno deset kmetij.
