Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Tanja Dominko

Dr. Klaudija Sedar ob praznovanju priključitve Prekmurja: Če ni jezika, tudi naroda ni

16.08.2019, 10:09

Jezik je ključen za obstoj naroda, kateregakoli, saj je gradnik nacionalne identitete, zavesti. Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matičnim narodom povedala latinistka in jezikoslovka dr. Klaudija Sedar.

Klaudija Sedar, ki preučuje kulturnozgodovinsko izročilo Prekmurja, je uvodoma dejala, da je jezik pokazatelj jezikovne kulture nekega naroda. Je tudi duša naroda, njegove zgodovine, tradicije, kulture, vere in običajev. Je pokazatelj domoljubnosti. "Če ni jezika, tudi naroda ni. In fantastičen primer ter pokazatelj, da se je prav zaradi jezika ohranilo slovenstvo v nekdanjem najzahodnejšem delu Ogrske monarhije, je Prekmurje. Tukaj so številni rodovi, navkljub zgodovinskim okoliščinam, asimilaciji in raznim drugim pritiskom, skozi stoletja ohranjali slovensko besedo kot prekmurski jezik."

Vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine je po besedah sogovornice še dodatna spodbuda, da se jezik v vsej pestrosti ohranja naprej. "Kajti ta dediščina, izročilo, to je prenešeno iz roda v rod in je tudi svojevrsten simbol Prekmurja, pokazatelj kulturne raznolikosti in navsezadnje opomin na svojevrsten čudež."

Na vprašanje, v čem vidi veličino praznika združitve Prekmurja z matičnim narodom, je dejala, da če Prekmurci ne bi imeli jezika, narodne zavesti in identitete, delegati na pariški mirovni konferenci zagotovo ne bi prisluhnili argumentom dr. Matija Slaviča in drugih, ki so utemeljevali, da v Prekmurju živijo Slovenci. "Tudi s temi temelji naloga ni bila lahka. Ne doma, kjer so si zavedni Prekmurci na vso moč prizadevali, da se združijo z ostalimi Slovenci in priključijo tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Parizu je Slavič pripravil zelo podrobno in povedno gradivo, ki je dokazovalo slovenstvo. Boj je bil težak, a bil je izbojevan. Bilo pa je potrebno veliko poguma, iznajdljivosti in znanja. Zdi se mi, da je ta pridobitev Sloveniji premalo v zavesti. Tudi glede praznika je še vedno prisotno, da je to le praznik Prekmurcev."

Klaudija Sedar je prepričana, da bi o tej zgodovini morali govoriti več in pa pogosteje. "Res da se v zadnjih letih, zlasti pa v letošnjem, ko mineva stoletje od te zgodovinske prelomnice, govori veliko več. Se doživlja Prekmurje, se spoznavajo in odkrivajo skriti kotički in približuje preteklost pokrajine. A nekje globoko je prisotno, da bo po tej trenutni evforiji, morda povsem nehote in nenamerno, reka Mura delovala bolj v ločevalni, kot pa v povezovalni vlogi. Mislim pa, da je vendarle že čas, da se začnemo vsi Slovenci zavedati, da je Prekmurje pomemben del slovenske zgodovine, in kot takega bi ga morali še bolj negovati in biti ponosni na to in ga deliti z drugimi. Kajti svojo zgodovino mora poznati vsak narod in slovenska zgodovina je zgodovina vseh Slovencev, torej tudi prekmurskih," je povedala za Radio Ognjišče.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic) Papež Frančišek (photo: Michael Ehrmann / Cathopic)

Papež se pripravlja na zgodovinski obisk

Papež Frančišek bo ta konec tedna kot prvi papež v zgodovini obiskal Irak. Potovanje je leta 2000 poskušal izvesti že sveti Janez Pavel II., a mu zaradi političnih okoliščin ni uspelo uresničiti ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...