Dr. Anton Olaj: Posledice povečanega varnostnega tveganja bomo občutili vsi

Slovenija 12. 05. 2024, 20:53 Petra Stopar

Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo v prihajajočem tednu na pobudo SDS obravnaval napoved Italije o prekinitvi schengenskega sporazuma s Slovenijo. Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj pravi, da »nedvomno ta poteza Italije izkazuje nezaupanje v varnostno politiko Slovenije, kar je pričakovano glede na zaskrbljujoče številke odkritih ilegalcev v notranjosti države«.

Italijanski zunanji minister in podpredsednik italijanske vlade Antonio Tajani je v soboto, 4. maja, na kongresu Južnotirolske ljudske stranke v Meranu dejal, da je Italija »zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo zaradi nevarnosti infiltracije teroristov med begunce, ki preko te države prihajajo z Bližnjega vzhoda,« je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

V pisnem pojasnilu za naš radio je dr. Olaj navedel podatek, da je Slovenija v letu 2021 tujim varnostnim organom, predvsem Hrvaški, vrnila 4000 prijetih nezakonitih migrantov, v letu 2022, ko je ob polovici leta že nastopila oblast premierja Roberta Goloba, je bilo vrnjenih le še 2300 migrantov, lani pa le še 250.

»Slovenija prijetih tujcev praktično ne vrača več Hrvaški – čeprav ji to omogoča ’dublinska’ uredba – ampak jih zgolj registrira, oskrbi, potem pa oni gredo naprej, kot je to slikovito opisal premier, zato je za razumeti zaskrbljenost Italije,« meni Olaj. Dejstvo je po njegovih besedah tudi, da povečan mejni nadzor s policijo in vojsko ter tudi z ograjami na meji, odvrača vdore tujcev čez državno mejo, »in po tem se očitno zgleduje Italija«. Zelo očitno pa je po Olajevih besedah tudi, da se slabo varuje zunanjo schengensko mejo Evropske unije.

Na vprašanje, kako bo to vplivalo na nadaljnji dotok nezakonitih migracij, pa nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve odgovarja: »Mislim, da je nepremišljeno in škodljivo sporočilo premierja javnosti, da je cilj Slovenije vsakega migranta oskrbeti, da gredo potem lahko naprej, in je več kot le vabilo tihotapcem tujcev, ki bodo še bolj množično vdirali na teritorij Slovenije ob, upam si reči, nekorektni pomoči nekaterih nevladnih organizacij. Posledice povečanega varnostnega tveganja bomo občutili vsi, posebej v Ljubljani in v okolici novo formiranih azilnih domov, problem pa bo tudi pri dnevnih delovnih migrantih, ki bodo na meji z Italijo deležni dodatne kontrole, kar bo v času turistične sezone še posebej pereče.«

Mislim, da je nepremišljeno in škodljivo sporočilo premierja javnosti, da je cilj Slovenije vsakega migranta oskrbeti, da gredo potem lahko dalje, več kot le vabilo tihotapcem tujcev, ki bodo še bolj množično vdirali na teritorij Slovenije.

Na napoved Italije se je sicer kritično odzval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je dejal, da so poteze Italije in ministra Tajanija glede schengna izrazito politično motivirane, namenjene predvsem notranji javnosti v Italiji pred evropskimi volitvami. Nadzore na notranji meji Italija že izvaja, iz nedavnih izjav pa ni jasno, kaj naj bi ta prekinitev schengenskega sporazuma dejansko pomenila v praksi, je opozoril omenjeni evropski poslanec.

Italija je nadzor na meji s Slovenijo uvedla oktobra lani. Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je takrat dejal, da je italijanska vzhodna meja vstopna točka za migrante na t.i. balkanski poti. Kot je pojasnil, bi se lahko med njimi skrivali teroristi, povezani med drugim z Islamsko državo, česar italijanske oblasti ne nameravajo podcenjevati. Slovenija je po odločitvi Italije o uvedbi nadzora na meji z našo državo 21. oktobra lani uvedla začasni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Kot je razvidno iz gradiva za sklic seje na spletni strani Državnega zbora, bodo poslanci SDS pristojnemu odboru v petek, 17. maja, predlagali sklep, s katerim bi pozvali vlado, da sprejme vse potrebne ukrepe, da Italija ne prekine schengenskega sporazuma s Slovenijo. Prav tako SDS predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve v roku dveh mesecev odboru poda podrobno poročilo o sprejetih in izvedenih ukrepih za zaščito meje ter preprečevanje tihotapljenja.

O začetku postopka za priznanje Palestine

Dr. Olaj, ki je tudi strokovnjak za mednarodno javno pravo in ustavno pravo, je v zvezi z nedavno vladno napovedjo postopka za priznanje samostojne, neodvisne in suverene Palestine odgovoril, da je iz varnostnega vidika do priznanja Palestine zadržan in močno dvomi, da bi to pripomoglo k umiritvi razmer in potrebni ureditvi dvostranskih vprašanj med Palestinci in Izraelom.

»Masaker, ki ga je nad nedolžnim civilnim žrtvami zagrešilo teroristično palestinsko gibanje Hamas, je dejstvo, ki ga Slovenija ne sme prezreti. Teroristi še vedno zadržujejo ugrabljene Izraelce, ki so postali talci nasilne islamistične politike. Priznanje Palestine sedaj v tej situaciji je zato lahko razumljeno kot poskus sprijaznitve s terorizmom kot orodjem za doseganje političnih ciljev, kar je nedopustno. Vidimo namreč, da nasilje rodi le še več nasilja in zmanjšuje možnosti sprejemanja političnih kompromisov, ki bi vodili do trajnejšega miru,« meni Olaj.

Priznanje Palestine sedaj v tej situaciji, je zato lahko razumljeno kot poskus sprijaznitve s terorizmom kot orodjem za doseganje političnih ciljev, kar je nedopustno.

Upa, da bo tema priznanja Palestine predložena v obravnavo Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko, skupaj s pojasnili vlade o posledicah priznanja. »Nisem pa optimist, da bo vladajoča izključujoča leva koalicija prisluhnila tudi argumentom opozicije. Glede na izjave zunanje ministrice Fajonove je celo razumeti, da je procedura o odločitvi zgolj le še formalnost, čeprav je Slovenija kot članica EU zavezana skupni evropski zunanji politiki,« je za naš radio še zapisal nekdanji generalni direktor policije.