Pomembno je oblikovati svoje stališče!
Komentar tedna | 12.04.2024, 15:07 Dr. Irena Švab Kavčič
Začetek preteklega tedna je zaznamovala vest, da je po večletnih pripravah Vatikan objavil dokument proti vsem kršitvam človekovega dostojanstva. Med izpostavljenimi kršitvami so mnoge, ki smo jim priča tudi v našem okolju. Ob kršitvah dostojanstva, smo izpostavljeni poplavi informacij, ki si kot hudourniki utirajo pot na neutrjenih površinah.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
V takšnih razmerah je pomembno, da oblikujemo svoje stališče, svoj odgovor. Ta izhaja iz naših načel, vrednot in prepričanj. Še zlasti sedaj, ko se beseda »dostojanstvo« izrablja za opravičevanje poseganja v nedotakljivost človekovega življenja, zapisno v Ustavi naše države. Podlaga za razumevanje dostojanstva izhaja iz tradicionalnih krščanskih vrednot. Te so vodilo in odgovor na vprašanja, ki jih pred nas postavlja današnji čas. Človek se odgovoru ne more izogniti. Morda se premalo zavedamo, da tudi s tem, ko na določen izziv ne damo odgovora, nanj dejansko odgovorimo. Izzivu s tem, ko ga ignoriramo, dajemo poleta. Iz dneva v dan je močnejši, glasnejši in bolj prepričljiv. Sčasoma postane resničnost, ki si je ne želimo, a v njej živimo, ker smo ga v začetku pustili navidezno neodgovorjenega. So torej izzivi, trenutki, ko moramo izstopiti iz udobja in kljubovati.
Koliko smo pri odgovarjanju medsebojno povezani je odvisno od naših prizadevanj, da bi drug drugemu dali priložnost, da iz svojega življenja naredi »nekaj lepega za Boga«. V spoštovanju drug drugega bodimo odprti za razmišljanja in iskanje pravih poti na vseh področjih našega delovanja. Ne toliko zaradi sebe, kot zaradi tistih, ki v nas lahko prepoznajo priložnost za vztrajanje na pravi poti. Da bi našli prave odgovore, se moramo pogovarjati. Vsak dvom ali prepričanje bogatita razpravo. V prostor, kjer se zdi, da je pravilen samo eden odgovor, moramo vnesti tudi naša mnenja. Ko je na Nizozemskem potekala razprava o samomoru oz. zastrupitvi na zahtevo, se je iz razprave izločalo vse, kar je bilo povezano z vero, svetim. Vsem, ki so si prizadevali za nedotakljivost življenja, so nadeli oznake nazadnjaštva, omejenosti in nerazumevanja potreb sodobnega, modernega človeka. V nekem drugem obdobju, ko so si človekove pravice še utirale pot, velja omeniti, da deklaracije o človekovih pravicah ob njenem sprejetju ni podprlo osem držav, med njimi je bila tudi Jugoslavija.
Zato je tako pomembno, da oblikujemo svoje mnenje, in če le zmoremo, tega tudi izrazimo. Ne sklanjajmo glav, ko gre za tako pomembna vprašanja. Morda je ponižnost prav v tem, da dvignemo glavo, ko bi jo bilo enostavneje skloniti. In potrpežljivost v tem, da čakamo, kdaj bodo takšne odločitve rodile sad.
Vse, kar je v tem trenutku res pomembno je, da oblikujete svoje stališče. V zadovoljstvo bi mi bilo, če bi bilo podobno mojemu. Podrobneje ga predstavljam znotraj progama Moč nemoči, ki je namenjen krepitvi duhovnosti znotraj paliativnega pristopa. A tudi če ne bo, je potrebno, da ga izrazite, saj lahko sestro ali brata nagovorite, da bosta pridala svoj del. Kako pomemben je prispevek vsakega od nas nam kažejo pretekle izkušnje. Se kdaj vprašate, kdaj vam je nekaj resnično dobro uspelo? Moj odgovor na to vprašanje je vedno enak, takrat, ko smo stopili skupaj. Bilo je težje, kot če bi delali vsak zase, a rezultat je večji, lepši in bogatejši, če delujemo skupaj. To ne pomeni, da ni različnih mnenj, da ni trenj, a prav zaradi njih, je rezultat odličnejši. Ker smo še v velikonočnem času, naj ga okrepi letošnje praznovanje Velike noči in prinese svetlobo v temine ujetosti trenutnih razmer. Pri tem pa ne pozabimo, da je že Vincencij Pavelski ugotovil, da za sijajna dela najde Bog dovolj delavcev. Za nevidno delovanje jih potrebuje še veliko!