Želimo ljudem pomagati ali jih zastrupiti?

Novice | 21.10.2025, 10:37 Marjana Debevec

Danes začenjajo teči volilna opravila pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega se bo referendumska kampanja sklenila v petek, 21. novembra. Okrajne volilne komisije bodo lokacije volišč, ki si ga lahko volivec izbere za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča in volišč za predčasno glasovanje določili do 28. oktobra.

Po besedah pobudnika referenduma in voditelja koalicije Proti zastrupitvi bolnikov Aleša Primca je referendum edina možnost preprečitve zakona, ki bi v neznosno trpljenje in stiske spravil nas, naše otroke, naše mame in očete, stare mame in stare očete.

»Zakon bi uvedel manipulacije, zlorabe in neznosne pritiske na bolnike z namenom njihove zastrupitve. Vsak od nas lahko jutri postane bolnik in pojutrišnjem žrtev pritiskov in zlorabe! Pred nami je prelep mesec osveščanja o lepoti in enkratnosti življenja, o pomenu človeške bližine, pomoči in solidarnosti.«

Na referendumu se bomo po njegovih besedah odločali ali hočemo biti družba, ki bo pomagala ljudem živeti ali družba, ki bo pomagala ljudi zastrupiti.

Zakon zdravnike postavlja v nemogoč položaj

Osrednjo vlogo pri samousmrtitvi bolnikov bodo imeli zdravniki. Slovensko zdravniško društvo je zato v izjavi za javnost poudarilo, da zakon resno povečuje ranljivost najšibkejših, ki bi jih kot družba morali zaščititi. 

Zakon po njihovih besedah zdravnike postavlja v etično in strokovno nemogoč položaj, krši njihovo avtonomijo in je v nasprotju z Ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja, ki izhaja iz Hipokratove prisege in je prilagojena sodobni družbi.

Dr. Bojanka Štern je v tej luči na Pohodu za življenje opozorila, da bi po omenjenem zakonu zdravnik moral biti navzoč pri več fazah priprave in izvedbe zastrupitve človeka: od pogovora, pregleda, do same smrti. Opozorila pa je tudi na sprevračanje besed, ki debato odvrnejo od samega bistva.

»To je zakon o pomoči pri samomoru in to je zakon o dolžnosti zdravnika in zdravstvenih delavcev o pomoči pri samomoru.«

Kanada potrjuje spolzki klanec

Ob tem spomnimo na absurdne primere iz Kanade, kjer so pred leti sprejeli podoben zakon. Tam se zdaj dogaja, da hudo bolnim ob predstavitvi datuma pregleda, na katerega je pogosto treba dolgo čakati, ponudijo evtanazijo kot hitrejšo možnost.

Po besedah izvršnega direktorja Koalicije za preprečevanje evtanazije Alexa Schadenberga se zanjo večinoma odločijo ljudje, ki se zaradi bolezni znajdejo v stiski, so osamljeni ali v finančnih težavah. Število evtanazij se vsako leto poveča kar za 30 odstotkov.

Navedel je več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo.

Primeri, ob katerih se zgroziš

Omenil je vojno veteranko, paraolimpijko, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je ministrstvo ponudilo evtanazijo.

Enako se je zgodilo mladi materi dveh deklic, ki je na invalidskem vozičku od svojega 17. leta. Kljub temu je končala fakulteto in bila ves čas v službi. Ko je zbolela, je zaprosila za status invalidne osebe. Odgovorili so ji, da bo nanj čakala od šest do osem mesecev, evtanazijo pa lahko izvedejo v 90 dneh.

Ali pa dekletu, ki ima samomorilne misli. Ko so se težave znova pojavile, je odšla v bolnišnico po pomoč. Tam so ji povedali, da je psihiater na voljo šele čez pet mesecev, ponudili pa so ji samomor z medicinsko pomočjo.

»To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg.

OBJAVLJAMO CELOTNO IZJAVO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA

Slovensko zdravniško društvo odločno zavrača Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in Zakon o konoplji v medicinske namene.

Slovensko zdravniško društvo je na 162. Kongresu, ki je potekal v petek, 17. oktobra v Portorožu, sprejelo sklepa vezana na novosprejeto zakonodajo.

Slovensko zdravniško društvo kot strokovna, nepolitična in poklicno avtonomna organizacija izraža resno zaskrbljenost nad predlogoma Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in Zakona o konoplji v medicinske in znanstvene namene, ki sta bila pripravljena in sprejeta brez ustreznega posvetovanja z medicinsko stroko.

Opozarjamo na problem spreminjanja razmerij med družbenimi podsistemi v naši družbi, predvsem med sistemom demokratično izvoljenih zakonodajalcev in sistemi strokovnjakov.

Zakonodajalci sprejmejo njim všečne in populistične zakone, ki jih podpirajo nekateri posamezni zdravniki, potem pa od tega izvršenega dejstva naprej želijo sklepati kompromise, kako bi v praksi stvari delovale.

Družba ne more normalno funkcionirati, če sistem zakonodajalcev neha upoštevati strokovna stališča in jih uporabljati pri svojem sicer legitimnem odločanju o usmeritvah družbe.

ZATO SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO ODLOČNO ZAVRAČA ZAKON O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA (ZPPKŽ) IN ZAKON O KONOPLJI V MEDICINSKE IN ZNANSTVENE NAMENE (ZKMZN)

ZPPKŽ je nedomišljen in na neprimeren način posega v temeljni odnos med bolnikom in zdravnikom ter v zdravniško etiko. Zdravnikovo poslanstvo je varovati življenje, lajšati trpljenje in spoštovati dostojanstvo bolnika do naravne smrti – ne pa sodelovati pri njenem pospeševanju.

Zakon zdravnike postavlja v etično in strokovno nemogoč položaj, krši njihovo avtonomijo in je v nasprotju z Ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja, ki izhaja iz Hipokratove prisege in je prilagojena sodobni družbi.

Zdravstvena in medicinska stroka v Republiki Sloveniji v terminalni fazi bolezni že sedaj omogočata človeka dostojanstveno slovo ob zaključku življenja, zato tega zakona na potrebujemo.
ZKMZN predstavlja resna tveganja za zdravje posameznika in celotne družbe in bo povzročil resne javnozdravstvene posledice.

Zastrupitve s konopljo hudo tveganje za zdravje

Na medicinskih dognanjih osnovane indikacije za uporabo kanabinoidov so, ne glede na sprejeti zakon, ozko omejene le na tri področja: 1. v onkologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje slabosti, bruhanja in bolečine pri terminalni rakavi bolezni, 2. v nevrologiji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje spastičnosti in nevropatske bolečine pri multipli sklerozi, 3. v pediatriji za dopolnilno simptomatsko zdravljenje bolnikov z redkimi, hudimi oblikami epilepsije.

Pri vseh omenjenih področjih pa predstavljajo zgolj dopolnilno in simptomatsko zdravljenje, kar pomeni, da nikakor ne more spremeniti poteka bolezni ali bolezni pozdraviti, za večino bolezni pa imamo na voljo varnejša in učinkovitejša zdravila, katerih razvoj in dokazi o učinkovitosti stalno napredujejo.

Zastrupitve s konopljo so v porastu in najbolj pogoste prav pri najranljivejših skupinah, kot so otroci, mladostniki, ostareli in kronični bolniki. Liberalizacija konoplje ne pomeni napredka, temveč večje javnozdravstveno tveganje za prebivalce, zlasti za otroke in mladostnike.

Predlog zakona o rabi konoplje za osebno rabo ne predvideva ustreznih varnostnih mehanizmov ali preventivnih ukrepov, zato bi njegova uveljavitev pomenila povečano uporabo in zlorabo konoplje, več zastrupitev, večje število hospitalizacij, povečanje novonastalih duševnih motenj večjo ogroženost v prometu in na delovnih mestih, kar bi še dodatno obremenilo zdravstveni sistem in bilo dolgoročno močno obremenjujoče za celotno družbo.

Oba zakona tudi resno povečujeta ravno ranljivost najšibkejših, ki bi jih kot družba morali zaščititi.