Reševalno vozilo, rešilec | (foto: Bor Slana/STA)
Pri prenovi sistema nujne medicinske pomoči ključna usposobljenost
Pogovor o Petra Stopar
Potem ko je vlada sprejela uredbo, s katero med drugim predlaga postopno prenovo mreže nujne medicinske pomoči, bo ministrstvo za zdravje iskalo konsenz s posameznimi lokalnimi skupnostmi. V ta namen bo v prihajajočem tednu začelo z regijskimi obiski. Načrti ministrstva so, da bi še letos po državi začelo delovati več satelitskih urgentnih centrov, še prej pa bi uvedli »srečevalni sistem« z vozilom urgentnega zdravnika. Pri vsem skupaj pa so pomembne ustrezno usposobljene ekipe, so poudarili sogovorniki v oddaji Pogovor o.
Načrti in strokovna izhodišča za preoblikovanje mreže nujne medicinske pomoči segajo že v leto 2015. Delno so bili že izpeljani z izgradnjo urgentnih centrov znotraj bolnišnic, zapletalo pa se je pri vzpostavljanju satelitskih urgentnih centrov na ravni zunaj-bolnišnične nujne medicinske pomoči in dežurne službe. Na podlagi podatkov o čedalje večji obremenjenosti urgenc v bolnišnicah in v skladu s potrebami zdravstvene stroke je ministrstvo predlagalo satelitske urgentne centre v petnajstih zdravstvenih domovih.
V satelitskem urgentnem centru bo po besedah državnega sekretarja Denisa Kordeža 24 ur odprta točka, ki zagotavlja več storitev kot jih trenutne dežurne ambulante: »Pogovarjamo se o rentgenu, laboratoriju in o tem, da v kolikor mora ekipa, vključno z zdravnikom, v ukrepanje na terenu, se ta točka ne zapre. Tam je prisotna diplomirana medicinska sestra, to je triažna medicinska sestra, ki bo za tega pacienta, ki je tam v obravnavi, tudi poskrbela, dokler se zdravnik ne vrne. Zdravnik pa se bo lahko vrnil prej, kot se po trenutni obliki, saj je v svojem vozilu.« Gre za t. i. srečevalni sistem, za katerega bo potreben nakup dodatnih reševalnih vozil, ki bodo financirana tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, je povedal. Ministrstvo bo v tem času spremenilo tudi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, kjer bo opredeljeno prehodno obdobje, v katerem bodo morali vsi zaposleni pridobiti potrebna znanja.
Da je usposobljenost, tako zdravnikov kot diplomiranega kadra in zdravstvenih tehnikov z NPK ključna, je za oddajo Pogovor o poudaril Primož Velikonja, vodja Reševalne postaje satelitskega centra Kočevje. V tamkajšnjem zdravstvenem domu so satelitski urgentni center zgradili že leta 2020. »Danes imamo center, ki je dovolj velik, da lahko pokrijemo našo populacijo. Ko smo imeli masovno nesrečo v Melaminu, smo imeli praktično 30 ljudi v našem centru. Prej smo imeli kisik, ki smo ga prelagali od pacienta do pacienta, zdaj pa imamo centralno kisikovo bazo, imamo trideset priklopov in pacienti lahko ležijo kjerkoli in imajo dostop do kisika - neka banalna zadeva, ki pa lahko v ključnem trenutku odigra pomembno vlogo. Teh trideset pacientov bi bilo drugače prepeljanih v klinični center,« je ponazoril in dodal, da gre za pomanjšano različico urgentnih centrov, ki so trenutno zelo obremenjeni.
Kot je znano, je seznam lokacij satelitskih urgentnih centrov naletel tudi na kritiko. V ZD Kamnik se sprašujejo, zakaj je v mrežo teh točk namesto njihovega denimo vključen domžalski zdravstveni dom, ki je »od Ljubljane oddaljen le šest minut vožnje z reševalnim vozilom«, pravi direktor ZD Kamnik dr. Sašo Rebolj. Razumejo, da Kamniku pripada vozilo urgentnega zdravnika in srečevalni sistem, »od ministrstva pa smo dobili zagotovilo, da dolgoročno ni namen, da se ukine zdravnika iz ambulante nujne medicinske pomoči in iz reševalnega vozila oziroma tega srečevalnega sistema na področju Kamnika, se pravi, da zdravnik in ambulanta dolgoročno ostajata,« je pojasni. Dodal pa je, da bodo v Kamniku še naprej budno spremljali nadaljnje korake ministrstva na tem področju. Kordež je ob koncu ponovil, da s prehajanjem na nov sistem nujne medicinske pomoči ne ukinjajo ničesar, ampak je treba dejavnost optimizirati, da bo ta varna, dostopna in v skladu z obstoječimi kadrovskimi kapacitetami.
V imenu Odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je dr. Hana Škaler vladno uredbo o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči ocenila kot korak v pravo smer, a se boji, da je v Sloveniji trenutno premalo kadra, ki je ustrezno usposobljen za delo v zunajbolnišnični nujni medicinski pomoči ter da je tako hitro uvajanje novega sistema brez pilotnega projekta nevarno in nerealno. Vabljeni k poslušanju posnetka oddaje Pogovor o.
