Evtanazija | (foto: pexels)
Skrhan bo odnos med zdravnikom in bolnikom, porušeni bodo temelji skupnosti
Slovenija Helena Križnik
Na 15 straneh zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je kar 184-krat navedena beseda zdravnik. Očitno temu poklicu pripisuje zelo velik pomen, je v pogovoru za Radio Ognjišče ugotavljal podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar. Zato se mu zdi problematično, da je bil sprejet, čeprav je stroka skoraj soglasno nasprotovala vsebini.
Zakon, ki bi uvedel asistiran samomor, zdravnike postavlja v vlogo, ki je ne želijo in ki je po tisočletni tradiciji svojega poslanstva niti ne morejo imeti, je poudaril Rok Ravnikar. »Mi ne moremo biti tisti, ki bolniku prinašamo neke učinkovine, ki povzročijo smrt.«
Že to, da bi bili zdravniki prisiljeni v nekaj takega, bi moralo biti dovolj, da bi zakon, o katerem se bomo volivci izrekali čez teden dni, padel, je menil Ravnikar. Če se to ne bo zgodilo, ne bo skrhan le odnos med zdravnikom in bolnikom, ampak bodo porušeni tudi temelji naše skupnosti, ki se je zavezala, da bo trpeče obravnavala na poseben način in skrbela zanje. »Z uvedbo takega zakona bo obstajal pritisk ali pred samim sabo ali pred svojci, konec koncev tudi pred vsemi, ki plačujejo neko zdravstveno oskrbo, da bi se odločil za končanje življenja. Tega pritiska se ne da ugotoviti. Nobena komisija, ne glede na to, kako bo sestavljena, ne bo mogla ugotoviti, ali gre res za čisto, svobodno voljo ali pa vendarle za preveliko tveganje, da bi bil en sam človek žrtev tega postopka.«
To ni tema, ki se jo izsili z navadno večino
Stiske, ki spremljajo hudo bolne in starejše, so sicer v Sloveniji zaradi šibkosti in pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, resne, je priznal Ravnikar, a bi se morali nanje odzvati povsem drugače. »Prav je, da se o teh stvareh pogovarjamo. Pa tudi, da je to zunaj zgolj ideoloških in verskih okvirov, ker smo ljudje pač različni.« A soglasje o poti, po kateri bomo v prihodnje stopali, bi vseeno moralo biti precej bolj široko kot je zdaj. »Gre za težko, pomembno in ključno temo. To ni tema, ki se jo izsili z navadno večino kot katerikoli drugi dogovor, na primer o popravljanju cest ali kakšnih banalnih stvareh.«
Ravnikarja, ki je tudi družinski zdravnik, žalosti, da sta zaradi nakopičenih težav na področju, kjer deluje, ovirana človeški pristop do hudo bolnih in starejših ter tudi njihovih svojcev, prav tako pa zagotavljanje dostojanstva vseh. »Tisti, ki želi narediti več za ureditev tega sistema, ima vso mojo podporo,« je bil še jasen podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije.



