Udeleženci okrogle mize | (foto: Združenje slovenskih katoliških zdravnikov)
O Teoriji spola na Hipokratovem srečanju
Marjana Debevec
Že tradicionalno Hipokratovo srečanje so katoliški zdravniki tokrat posvetili vprašanju Teorije spola. V dialogu so poskušali soočiti različna mnenja in problematiko, ki jo pogosto jemljemo preveč na lahko, osvetliti z različnih zornih kotov.
Marsikdo se v telesu počuti nelagodnega, odraščajoči otroci in mladi gredo skozi različne faze, je poudaril pediater dr. Urh Grošelj. Omenil je primer klinike za spremembo spola otrok iz Velike Britanije, kjer so na raziskavi pokazali, da gre za zelo ranljive otroke.
»Zelo pogosto študije kažejo, da ima ta populacija neke pridružene komorbidnosti (sobolevnosti). Lahko so to motnje iz avtističnega spektra, anksioznost, depresija, motnje hranjenja in tako naprej. In tudi to je treba vzeti v obzir. In pa seveda, ali si lahko otrok samopostavi neko diagnozo.«
Ponekod po svetu je namreč v veljavi model, kjer si otrok sam postavi diagnozo, otroški psihiatri pa jo morajo le potrditi.
Specialni pedagog Marko Juhant je pri tem opozoril pred tem, da se ena od strok proda neki politično vsiljeni misli, druge pa ji sledijo, kar se je zgodilo tudi v primeru teorije spola.
»Če hočem braniti tisto, kar je običajno, normalno, da ne rečem tisto, kar je nek naravni red, kaj to povedo? Da si nestrpen, da si sovražen, najmanj, da si neveden in zastarel. Ampak dejstvo je, da gre vedno po istem vzorcu: ena od strok se proda in potem gredo še druge zraven.«
Po Juhantovih besedah to zgodbo v šolstvo vpeljujejo isti ljudje, ki so iz nje izgnali disciplino, red, ukrepanje in pripeljali v šolo starše.
Razlog, da je prišlo do rušenja identitet, je po besedah teologa dr. Gabriela Kavčiča večkrat v rušenju odnosov v družinah in zato ne pride do prave identifikacije že v mladih letih. Mladi po njegovih besedah potrebujejo predvsem trdnost, kar močno načenjajo sodobna družbena omrežja.
»V tujih raziskavah se vidi, da je 60, lahko tudi 70 odstotkov mladih oseb znanja glede tega, kaj bi lahko bilo z njimi narobe, in kaj bi bila lahko rešitev, in ta rešitev je lahko menjava spola, so to iskali na socialnih omrežjih.« Torej so kot recept za neko pecivo na spletnih brskalnikih iskali tudi odgovore na bistvena bivanjska vprašanja.
Kavčiču so otroci povedali, da so že naveličani, ker jih pri več predmetih bombardirajo s temi temami spolne identitete in spremembe spola. »Jaz se bojim, da bo enkrat počilo, ker zaznavam preveliko naveličanost in skoraj že neko otroško, mladinsko vrsto sovraštva do vseh teh tem, ker jim enostavno preseda.«
Tudi vodja inštituta Integrum in gimnazijski profesor Benjamin Tomažič je poudaril, da na mladostnike močno vpliva virtualni svet. Povedal je, da že osnovnošolci po več sto evrov porabijo za svoj izgled v igricah, kar sploh ne vpliva na sam rezultat. V ozadju je vedno globok strah, da ne bi izpadel iz družbe.
Zato je po Tomažičevih besedah pomembno, da se pred otroke postavlja ravno prave izzive. »Truditi se učiti otroka od mladega naprej spopadati se z izzivi in izzive primerno naslavljati, tako da bodo ravno prav izzivalni za njegovo starost, za to, kar on je, torej, da bo bolj utrjen v svoji identiteti; da bo bolj iskal in bil zadovoljen s tem, kdo v resnici sem jaz.«
Žal pa otroke ne opolnomočimo za to, da bi znali celostno videti situacijo in se odločiti za najboljše.
