Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Pri zdravniku (foto: Pixabay)
Pri zdravniku | (foto: Pixabay)

Če ne bo dogovora, zdravniki 15. januarja v splošno stavko

Pogovor o | 11.01.2024, 09:48 Petra Stopar

Sredina pogajanja med vladno stranjo ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je v torek izvedel opozorilno stavko, so se sklenila brez dogovora. Vlada bo svoj pogled stavkovne zahteve poslala v najkrajšem času, ob tem pa Fides še vedno pričakuje protipredlog aneksov h zdravniški kolektivni pogodbi. Za 15. januar napovedano nadaljevanje stavke tako še visi v zraku. O tem in o najbolj perečih težavah v zdravstvu smo na Radiu Ognjišče govorili v sredini oddaji Pogovor o.

V Fidesu s svojimi predlogi aneksov med drugim predlagajo odpravo plačnih nesorazmerij med starejšimi in mlajšimi zdravniki. Mladim zdravnikom so se namreč plače zvišale do pet plačnih razredov, medtem ko je bil večji del izkušenejših zdravnikov deležen povišanja do dveh plačnih razredov. V Fidesu bi z aneksom h kolektivni pogodbi določili tudi karierno pot zdravnika in zobozdravnika z novimi delovnimi mesti.

Druga stavkovna zahteva sindikata je ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov in vseh ostalih poklicev v zdravstvu na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju. Član stavkovnega odbora in internist Silvan Saksida, sicer zaposlen v Splošni bolnišnici Nova Gorica, je na sredini novinarski konferenci pred začetkom pogajanj dejal, da se vlada odmika od podpisanih sporazumov in zavez, da se bodo za zdravniške plače pogajali ločeno. »Nikakor ne želimo z našim predlogom izstopiti iz sistema plač v javnem sektorju, ampak želimo aktivno sooblikovati ta zdravstveni steber, vključno z ostalimi sindikati na področju zdravstva,« je zagotovil.

Zbornica podpira zahtevo sindikata po ureditvi delovnih razmer

Zdravniška zbornica Slovenije je sindikat pri njegovih zahtevah po besedah podpredsednika zbornice Boštjana Kersniča podprla, ker je prva točka sindikata ureditev delovnih razmer.

Kersnič je ob tem v oddaji Pogovor o na našem radiu pojasnil: »Zavedamo se, da se na koncu začne vedno ost lomiti, ko pridejo razgovori o plačah, vendar to je seveda tista zadeva, ki bi jo vsaj jaz osebno rad odnesel ven iz enačbe. Želel bi, da bi bila v slovenskem prostoru medicina in zdravstvo na sploh oaza, kjer bi se mladi zdravniki in zdravnice odločali za pomoč ljudem, ker jih medicina zanima in kjer bo denar popolnoma nepomemben. Kako pa to narediti, je pa popolnoma drugo vprašanje. Mladi imajo verjetno precej drugačne zahteve kot mi, nekoliko starejši. Naše zahteve so bile nekaj, kar današnjim mladim generacijam ne ustreza več in mi moramo za te mlade narediti dve zadevi, ena je, da jim uredimo delovne pogoje, drugo, kar moramo narediti – in tu Fides spet naslovi problematiko – mladim smo nekoliko popravili plače, potem je pa ta srednja generacija učiteljev, za katere ne vem, če bodo uspeli obdržati eno tako polno integritetno predanost, da bodo v bistvu za enak denar delali enako delo naprej.«

Meni tudi, da je del sistema tudi njegova organizacija in da je treba doseči, da bo odnos med zdravnikom in bolnikom spoštovan, da bo imel zdravnik dovolj časa za bolnika, ker bomo le tako lahko izkoristili potencial, ki ga zdravnik ima. »Seveda pa moramo narediti en velik preskok, da bomo znali to organizacijo primerno nasloviti,« je sklenil.

Ministrstvo si veliko obeta od zakona o kakovosti v zdravstvu

Poleg organizacija pa je treba po mnenju v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Jasne Humar govoriti tudi o kakovosti tega dela. Spomnila je, da ministrstvo trenutno pripravlja zakon za to področje, »ki bo iskal načine, kako vse te storitve, ki so opravljene, tudi v resnici ovrednotiti, pokazati, kako so prispevale k boljšemu zdravju ljudi in od tega si ogromno obetamo«.

Naslednji korak po njenih besedah pa je, da se tudi zdravnike in vse ostalo zdravstveno osebje plačuje ne samo kot delavce za tekočim trakom, torej po številu opravljenih ur ali opravljenih storitev, ampak po učinku, po tem, kaj so sploh naredili za boljše zdravje. »Je pa to zelo težko, to so sistemi, ki jih druge države gradijo že dolga leta in desetletja in še vedno niso prišle do nekega idealnega sistema, vendar če na to pot ne stopimo in se tega ne lotimo, se bo nezadovoljstvo na obeh straneh samo še poglabljalo,« je priznala.

Pogovor o
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...