Specializant družinske medicine: Najprej si želimo dobrih delovnih pogojev
Oddaje | Petra Stopar
Mario Bartolac, ki v času specializacije dela v Zdravstvenem domu Ljubljana v enoti Center, se pridružuje opozorilom svojih kolegov iz družinskih ambulant, da so razmere trenutno nevzdržne in da jim zmanjkuje časa za kakovostno obravnavo pacientov.
Mario Bartolac je medicino študiral v Mariboru, za specializacijo iz družinske medicine pa se je dokončno odločil na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil, ko je delal kot sobni zdravnik na primarnem nivoju v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu v Nazarjah: »Tam sem imel prvič daljši stik z družinsko medicino in sem izgubil nekakšno stigmo ali oznako, ki sem jo pridobil v času študija, da so družinski zdravniki bolj predpisujejo napotnice, so manj strokovni ali manj dobri na svojem področju. Ampak, ko sem bil sobni zdravnik, sem ugotovil, da to ni res in sem izgubil ta strah. Potem sem vedel, da je družinska medicina prava specializacija zame.«
Na vprašanje, kje so še razlogi za zelo majhno zanimanje za poklic družinskega zdravnika, žal ugotavlja, da med študijem nekateri specialisti iz bolnišnic študentom »nenamerno« predajajo informacijo, da tisti, ki se bodo odločili za družinsko medicino, nekaterih informacij ali snovi ne potrebujejo. »Se mi zdi, da je to napačen pristop, ki nas dela manjvredne, kljub temu, da je to edina specializacija s širino, kakršno mora imeti zdravnik,« je prepričan Bartolac.
A pravi, da gredo stvari na boljše, vsaj na podlagi svojih izkušenj s kroženja po klinikah opaža, da so specialisti presenečeni, ko ugotovijo, da so družinski zdravniki dovolj verodostojni in imajo znanje glede določenega obolenja, kadar je treba gledati širše.
Strinja se s kolegi zdravniki, da so razmere v družinski medicini, pa tudi v pediatriji, v javnih zdravstvenih domovih »nevzdržne« oziroma »ne omogočajo nekega strokovnega dela«. Kot pravi, imajo v ZD Ljubljana – Center v ambulanti od 40 do 60 bolnikov dnevno, delajo zelo hitro, izgubljajo čas za bolnike. »S hitenjem se veliko stvari spregleda, trudimo se, da je tega čim manj, a to je tveganje, ki ga nosimo,« pojasnjuje. Veliko časa jim vzamejo administrativni postopki, kot so pisanje ponovnih receptov, izdajanje napotnic za kontrolne preglede, urejanje bolniških staležev, prošnje na ZZZS za ureditev pokojninskega statusa … »V bistvu postajamo administratorji, kar ni tisto, za kar smo se izobraževali,« dodaja.
V zvezi s pričakovanji po ureditvi razmer si najprej želi dobrih osnovnih pogojev za delo: »Da bomo lahko delali strokovno, brez časovnih pritiskov, s populacijo, ki je opredeljena pri osebnih zdravnikih, ne, da gledamo še tuje bolnike. Potem pa pride še vse ostalo.« Tudi sam je sicer preučil možnosti dela v tujini, a priznal, da ga ta trenutno ne mika. Želi si razvijati specializacijo v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju na zelo visoki ravni.
Celotni pogovor bomo objavili v današnji oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče ob 17.05, lahko pa mu prisluhnete tudi preko zgornje povezave.
