Bi Dražgoše lahko postale kraj zbližanja?

Slovenija 12. 01. 2024, 15:13 Tone Gorjup

V Dražgošah bo jutri zvečer ob 19. uri sveta maša za vse žrtve dražgoške tragedije, pa tudi za padle partizane in Nemce. V nedeljo pa tradicionalna prireditev, ki bo letos odmevala pod geslom »Z uporom in bojem do svobode«. Zdi se, da gre za srečanje dveh različnih svetov, a Aleš Maver meni, da bi Dražgoše lahko postala tudi kraj zbližanja.

Pred obletnico tragedije poteka devetdnevnica

Nekateri se v Dražgošah te dni spominjajo slavne dražgoške bitke, domačini pa predvsem velike tragedije, saj je bilo 41 vaščanov umorjenih, 81 preživelih domačinov pa interniranih. Vas s cerkvijo vred je bila požgana in porušena. Pred obletnico te tragedije v cerkvi sv. Lucije od 4. januarja poteka devet dnevnica. Z njo želijo domačini podpreti prizadevanja, da se kostnica s spomenikom v Dražgošah označi v skladu z Zakonom o vojnih grobiščih in tako na osnovi pravilnika o pokopališkem redu na vojnih grobiščih obiskovalce usmeri k spoštljivi drži do tega svetega kraja.

 

Prireditev pri spomeniku ima povsem drug značaj

Vsakoletna prireditev pri spomeniku ima povsem drug značaj. O slednji je zgodovinar dr. Aleš Maver dejal: »Zdi se mi, da je tako obeleževanje dogodkov v Dražgošah, kot smo mu sedaj priča, namenjeno predvsem temu, da tisti, ki so imeli vso povojno obdobje večino niti v rokah, pokažejo, da so še vedno glavni.« Kot je še povedal, so si po vojni nekateri postavljali vprašanje, ali so bile vse te žrtve, uničene vasi, pobiti civilisti ... ali je bilo vse to v sorazmerju s tistim, kar je odporniško gibanje doseglo? Pozneje se je spomin na to nesorazmerje izgubil.

Zdi se mi, da je tako obeleževanje dogodkov v Dražgošah, kot smo mu sedaj priča, namenjeno predvsem temu, da tisti, ki so imeli vso povojno obdobje večino niti v rokah, pokažejo, da so še vedno glavni.

Izkušnja trpljenja in nepredstavljive bolečine

Ne glede na trenutno dogajanje v tej gorenjski vasici imajo po mnenju Mavra Dražgoše svoj potencial: »Skoraj ni bilo Slovenca leta 1941, ki bi z navdušenjem sprejel nemško, italijansko ali madžarsko okupacijo in tudi deloma okupacijo NDH. To je en vidik, ki bi nas lahko v Dražgošah povezoval. Drugi vidik je izkušnja trpljenja, izkušnja nepredstavljive bolečine, ki je v Dražgošah še posebej navzoča.«

To izkušnjo so delili številni Slovenci v različnih okoliščinah in tudi na različnih straneh v času druge svetovne vojne na naših tleh, je dodal Maver. V celoti mu prisluhnite tukaj.