Sogovorniki Mladoskopa | (foto: NL)
Novembra smo.
Oddaje | Nataša Ličen
Razvoja skoraj ne uspemo več dohajati, posebej umetne inteligence. V petkovi večerni oddaji za mlade smo o novih realnostih, o hitrih spremembah ter o njihovih vplivih na ljudi in okolje, razmišljali s študentkama Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter profesorjema Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V projektu Novembra smo se znanstvenice in znanstveniki, umetnice in umetniki ter študentke in študenti povezujejo v umetniškem in znanstvenem raziskovanju aktualnih tem sodobne živete stvarnosti«, je v opisu projekta, ki se bo odvijal ves november, obrazložil dr. Sašo Jerše, izr. prof., prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij FF UL ter umetniški vodja projekta.
»Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ...
Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca.
Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme. Nanje smo, kot nam razlagajo glasne teze našega časa, kar najmanj pripravljeni. Da živimo v družabnih mehurčkih odtujenosti drug od drugega ter od dogajanja v svetu.«
Deseti november je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, letos s poudarkom vrniti zaupanje širše javnosti v znanost, posebej na področju zdravstva.
»Znanosti, tudi humanistične in družboslovne, so menda vse bolj in bolj zaprte vase in tudi sodobnim umetnostim so njihovi interpreti že očitali zadržanost in plašnost, anemičnost v njihovem odnosu do dogajanja v svetu. Še več, v kolesju »velikega epilogičnega stroja« postmoderne, posthumanizma in antihumanizma ter postmarksističnih, postfreudovskih, poststrukturalističnih, postmetafizičnih retorik da smo menda vsi, menda več ne vemo, »kaj je res in kaj ne, kaj dobro in kaj slabo, kaj lepo in kaj grdo, kaj umetnost in kaj življenje, kaj konstruktivno in kaj destruktivno, kaj pokonci in kaj poševno«, je še zapisal dr. Jerše.
Ob dr. Sašu Jeršetu smo v studiu o tem razpravljali še z dr. Irena Samide, izr. prof., prodekanjo za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF, ter s študentkama Gajo Lapajne Stanič, ki na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje obiskuje smer ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Povrniti zaupanje v znanost
"Znanstveniki, znanstvenice, raziskovalke, raziskovalci na področju humanistike in družboslovja ter likovne umetnice in umetniki ter oblikovalke in oblikovalci skupaj s svojimi študentkami in študenti, združeni v projektu Novembra smo., skeptični gledamo na takšne anamneze naših znanosti in umetnosti. Naša stava je drugačna, povsem nasprotna. Verjamemo v moč naših znanosti in umetnosti, tj. v moč naših znanstvenih oziroma umetniških raziskovanj in spoznanj, ki iz njih izhajajo. Verjamemo v moč naših spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa in sveta in verjamemo v naš konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. bodo soočili raziskovanja in spoznanja ter vzpostavili tvoren, živ, živahen dialog.
Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v sklopu, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen in se ga zato prav posebej veselijo.
"Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju.", je še zapisal dr. Jerše.
