Življenje naj bo opojno, vendar ne omamljeno.

Svetovalnica | 01.11.2023, 06:00 Nataša Ličen

Mag. Ksenija Ramovš, magistrica sociologije, diplomirana socialna delavka in direktorica Inštituta Antona Trstenjaka, ima že več kot dvajsetletne izkušnje na področju preventive, raziskovanja in terapevtskega dela na področju alkoholizma. November je mesec osveščanja o bolezni alkoholizma in drugih omam, prav alkoholizem pa je v naši družbi še vedno ena najpogostejših oblik zasvojenosti. Vse pogostejše so tudi nesnovne zasvojenosti, kot na primer z družbenimi omrežji in virtualnim svetom.

Za razliko od nekaterih drugih drog, ki delujejo tarčno, kot je recimo heroin, ki zasvoji hitro, v alkoholizem človek drsi počasi.

Alkoholizem je še posebej problematičen v državah, kjer je pitje alkohola del kulture, kot je to pri nas v Sloveniji, saj se lahko tanka meja med spodbujanjem pitja in zavračanjem posameznika, ki je alkoholik, hitro zabriše. Prepoznavanje alkoholizma je težko, saj živimo v svetu relativizma, kjer vsakdo postavlja svojo resnico za pravilno.

Pomembno je spoštovati norme pitja, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija.

Za zdrave odrasle je priporočena meja, dve merici alkohola na dan za moške in ena merica za ženske. Pomembno je tudi, da se naredi premor od pitja, vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Alkohol negativno vpliva na razvoj možganov, posebej pri mladostnikih, zmanjšuje toleranco do alkohola pri starejših in ima drugačne učinke glede na telesno maso posameznika. Tudi prisotnost alkoholizma v družini lahko poveča tveganje za razvoj alkoholizma pri potomcih.

Več dejavnikov prispeva k alkoholizmu med ljudmi, medtem ko si vsak sam izbere, koliko alkohola bo pil. Alkohol je lahko lep dodatek k življenju, če ga uživamo na kulturen način, vendar težave nastanejo, ko postane pitje tvegano in škodljivo. Strukturna doktrina pravi, da je težko prepričati alkoholike, da se zdravijo, zato je najbolje, da tudi svojci vstopijo v proces zdravljenja, skupaj z alkoholikom. Obstajajo programi in Inštituti, ki pomagajo ljudem v tovrstnih situacijah.

Nikomor ne vlivajo alkohola v usta, vsak ga spije sam. To le imejmo v zavesti. 

Za preprečevanje alkoholizma je pomembno biti pozoren na tvegano pitje in krepitev zdravega odnosa do alkohola (in ljudi). Dostikrat ljudje niti sami ne vedo, kdaj prestopijo (še)zdravo mejo pitja alkohola.

Kdaj pridemo v območje tveganega pitja alkohola?

Ko postane alkohol potreba - škodljiva, umetna potreba -, takrat govorimo o škodljivem pitju. Ko alkohola ne pijemo več le tu in tam, za prijetno vzdušje, v družinskem, prijateljskem krogu, ampak postane potreba, smo že na poti v zasvojenost.

Kaj pomeni podatek Svetovne zdravstvene organizacije, dve merici za odraslega moškega in ena za žensko?

Dva deci vina za moškega, deci vina za žensko (vina, ki ima približno deset odstotkov alkohola, morda malenkost več ), ali eno pivo za moškega, polovico za žensko. Razlika je zaradi količine vode v telesu moškega ali ženske. V moškem telesu je je več in se v organizmu moškega zato lahko razgradi več alkohola.

Tako kot pri mladostnikih do enaindvajsetega leta, ko se možgani še razvijajo - in vemo, da alkohol posebno kvarno vpliva prav na možgane -, se tudi pri starejših po petinpetdesetem letu starosti začenja zmanjšavati toleranca do alkohola. V starosti prenesemo bistveno manj alkohola, kot v mlajših letih. Znova zaradi količine vode v telesu, ker je je manj, pride hitreje do opitosti.

Ve se tudi, da se otroci alkoholikov pogosteje opijajo, čeprav so morda rekli, da ne bodo šli po starševskih stopinjah, pa se jim to dogaja. Za to obstaja več dejavnikov. Eden je vzgoja in dogajanje v družini, ki ga otroci srkajo v obdobju odraščanja, veliko vlogo ima tudi dednost, zato bi bilo priporočljivo, da otroci alkoholikov abstinirajo. Se maksimalno izogibajo alkoholu, da bodo lahko svobodno, zdravo živeli in uresničevali svoje življenske cilje, brez ovir. Posebej, če so starši.

Vsako leto se, devetega v devetem mesecu ob deveti uri in devet minut, spomnimo nerojenih otrok, katerih mamice pijejo.

Pri nas o tem ni jasne statistike. Ne vemo, koliko otrok je zaradi tega dejansko prizadetih. Glede na to, da je pitje alkohola med vsemi generacijami prisotno, večina mamic se sicer v času nosečnosti zaveda pomena resnosti in ne uživa alkohola, so gotovo tudi primeri, ko mamica ne more prenehati s pitijem in se pri otroku lahko razvijejo težke poškodbe.

Leta 1980 pri nas še ni bilo organiziranih skupin anonimnih alkoholikov, te so prišle pozneje. Danes imamo k sreči že številne sisteme v pomoč alkoholikom in njihovim svojcem. Težave se najprej pokažejo v medsebojnih odnosih, na psihičnem področju, pozneje tudi na telesnem. Na splošno tudi svojci utrpijo veliko, veliko škode. Alkoholik se omami in v njegovi omami mu je sorazmerno dobro. Otopijo čustva.

Svojci potrebujejo ogromno poguma, da na eni strani uspejo pomagati svojim zapitim možem ali ženam, slednjih je žal vse več, na drugi strani pa, da skrbijo za družino in da stvari delujejo. Dostikrat se znajdejo v začaranem krogu. Zato je nujno poskrbeti tudi za lastno dobrobit. Če ne poskrbimo zase, bomo težko pomagali drugemu. Nekateri potrebujejo resen odmik od vsega skupaj, da ne zapadejo v vlogo kronične žrtve in s tem usodno pohabijo še sebe. Potem sta namesto enega v družini pohabljena dva.

Pomen molitve in podpora okolice pri zdravljenju alkoholizma

Alkoholizem je težka stvar in za družine velika preizkušnja. To je bolezen, in kot pravi poslušalka, ki se je obrnila tudi na vero, oziroma na duhovnika, da je odvisnika z alkoholom mazilil, je molitev gotovo dobra, ni pa to edina pot pomoči. Alkoholizem je bolezen, kot vsaka druga, za okrevanje potrebuje alkoholik tudi bližnje, kjer najde smisel, ga podpirajo v tistem, kar je v njem človeško in dobro, da to dobiva dovolj podpore. Do alkoholika pristopamo sočutno, seveda pa je treba postavljati tudi mejo, ker je alkoholiki nimajo.

Ljudje, ki so zasvojeni, delujejo zelo sebično, skrbijo v prvi vrsti za zadovoljenost svoje potrebe po pitju. Izogibajmo se jamranju, negodovanju nad ljudmi, ki niso v redu, ki pijajo. To ne koristi nikomur, ne nam, ne drugim.

Je okolje tisto, ki pripomore, da je alkoholizma med ljudmi veliko?

Nikomor ne vlivajo alkohola v usta, vsak ga spije sam. To le imejmo v zavesti. Je pa res naša tradicija takšna, poglejmo samo, kaj pogosto opevajo naše pesmi? Dobra volja je povezana s to substanco. Če je to v majnih količinah, ni nič narobe, da ne bo nesporazuma!

Če pijemo alkohol na kulturen način, je lahko to lep dodatek k življenju posameznika, družine, prijateljev. Problem nastane, ko je pitje tvegano in škodljivo.