Meta Halas: V tistem obdobju me Primož osvaja, je do mene zelo pozoren, v naju se zbuja hrepenenje

Družinska kateheza | 10.10.2023, 11:54 Mirjam Judež

V Družinskih katehezah smo že govorili o spolnosti, v septembrski oddaji smo se dotaknili tudi vprašanja naravnih metod načrtovanja družine. Vse oddaje še lahko poslušate v avdio arhivu. Govorili smo tudi o neplodnosti, danes pa bosta Meta in Primož Halas povedala, v čem je lepota naravnega načrtovanja družine in kako sta odkrila in izkusila Teologijo telesa. Opozorilo: če bosta članek prebrala oba, mož in žena, se o njem pogovorila, se lahko zgodijo v najinem odnosu pomembne spremembe. Z zakoncema Halas se je pogovarjala Marjana Debevec.

Kako sta se srečala z naravnimi metodami?

Meta: »Spomnim se, kaj so nam povedali glede kontracepcije v šoli. Več ali manj so poudarili kondom, tabletke, naravne metode (če sploh) so bile omenjene bolj kot nezanesljive. S tem vprašanjem se nisem ukvarjala, dokler nisem spoznala Primoža. Po veroučni uri, na kateri smo obravnavali temo spolnosti, se spomnim, kako sem naivno, otroško razmišljala, da pred poroko nimaš spolnih odnosov, ker si takrat ne želiš otrok. Otroke imaš, ko se poročiš. Na spolne odnose si pripravljen, ko si pripravljen imeti otroke. Spraševala sem se, zakaj bi se človek sploh ukvarjal s kontracepcijo. Naravne metode sem spoznala preko Primoževe družine, preko njegovih starejših sester in mame, ki mi je posodila knjigo Naravno in zanesljivo. Pred poroko sem se začela opazovati. Imela sem občutek, da metodo že nekoliko poznam in da bova tako tudi midva živela.«

Primož: »V srednji šoli smo imeli zdravniški pregled, kjer so nas podučili, kako na dva prsta natakneš kondom. To je bilo vse! Prej sem spolnost spoznaval prek pornografije. Z Meto nisva imela skupne predstave, kakšna naj bi bila najina spolnost. Takrat je bil občutek, da je to nekaj zanimivega, »fajn«, ampak grešnega. Kar nekaj časa sva imela napačne predstave o spolnosti, a sva se veliko pogovarjala o tem in predelovala. To je bil proces.«

Meta: »Nekako nama ni šlo skupaj to, kar sva slišala pri verouku, v Cerkvi, da je to nekaj lepega, hkrati pa sva se spraševala, zakaj toliko prepovedi, zakaj je spolnost tabu tema. Počutila sva se grešno, ker si jo želiva. V meni se je zbudil sram pred spolnostjo. Imela sva napačen pogled na spolnost, pa nisva vedela, v čem je težava.«

Meta: Zanosila sva kljub temu, da sva upoštevala plodne in neplodne dni. Metode nisva dobro poznala. Čeprav sva se veselila otroka, sva po porodu izgubila zaupanje v naravne metode in sva začela spet uporabljati kondom. V najini spolnosti se je znova prebudil strah in sram, da to ni v redu. Sploh mi ni bilo do spolnosti in nisem točno vedela, v čem je težava.

Kako sta spolnost doživljala preden sta se odločila za naravne metode?

Meta: »Pred poroko sva uporabljala kondom. Imela sva slab občutek, mislila sva, da verjetno zaradi tega, ker veva, da ni čisto prav. Upala sva, da bo po poroki bolje. Ko sva se poročila, sem se začela opazovati in bila sem dokaj samozavestna, da obvladam naravne metode. Po šolsko sva imela prvih 8 dni za neplodne, sva bila pa sicer pripravljena sprejeti otroka. Bila sva mlada in naivna. Prvi tedni po poroki so bili čudoviti, to je bila sproščena spolnost, nisem si predstavljala, da bi bil kdaj problem s tem, da bi sprejela otroke. Po porodu, ki je bil zame nekoliko travmatska izkušnja, si nisem predstavljala, da bi še enkrat kmalu zanosila. Tega si nisem želela. Imela sem naporen porod, še bolj pa je bilo zame težko poporodno obdobje. Objemali so me občutki žalosti, breme materinstva, ki sem ga začutila v vsej svoji težavnosti. Spraševala sem se, bom to sploh zmogla, hkrati me je pestila krivda, zakaj sem žalostna, ko pa je z otrokom vse v redu. Vsi negativni občutki, ki jih nisem pričakovala, so se po porodu zgrnili name. Zanosila sva kljub temu, da sva upoštevala plodne in neplodne dni. Metode nisva dobro poznala. Čeprav sva se veselila otroka, sva po porodu izgubila zaupanje v naravne metode in sva začela spet uporabljati kondom. Nikoli nisem želela jemati kontracepcijskih tabletk. V najini spolnosti se je znova prebudil strah in sram z moje strani, da to ni v redu, izkušala sem izgubo spolne želje, sploh mi ni bilo do spolnosti, kar je zelo obremenilo najin zakon in nisem točno vedela, v čem je težava. Imela sem polno vprašanj, ki so ostala brez pravih odgovorov.«

Kakšno odkritje je za vaju predstavljala knjiga Teologija telesa?

Meta: »Ko sem enkrat prišla k Primoževim na obisk, je imela Primoževa mama na mizi novo izdano knjigo Teologija telesa za začetnike. Zanimiv naslov, sem si rekla. Že kar na obisku sem začela brati knjigo in rekla Primožu, da morava to knjigo prebrati skupaj. Brala sva jo vsak večer in se o njej pogovarjala. Knjiga Teologija telesa ni prinesla sprememb samo na področju spolnosti, ampak tudi v najini veri. Odprl se nama je čisto drugačen pogled na to, v kaj verjamemo kristjani, kakšen je naš Bog, k čemu smo poklicani moški in ženske. Vse se je začelo sestavljati. Prej sva imela veliko vprašanj v zvezi s spolnostjo, a tu sva dobila praktično vse odgovore. V njej sva prebrala, kako telesna je naša vera, kako se je tudi Bog učlovečil. Da smo ustvarjeni dobro, da naša telesa razodevajo tudi Božje veličastvo. Spoznala sva, da vera ni nekaj duhovnega, ampak se izraža preko naših teles, na prav poseben način pa preko spolnosti. Danes se spolnost jemlje preveč zlahka. Zreducira se jo na užitek, podobno, kot če si odrežeš kos torte. Postala sva navdušena nad to veličino in se odločila zares iz srca, da zopet poskusiva z naravnimi metodami, ker se nama je zdela to edina in najboljša izbira za naju. Bila sva motivirana, da se jih dobro naučiva, ne samo na pol. Ta želja je prišla iz naju kot spreobrnjenje, ker sva videla, da bo to najboljše za najin odnos.«

Primož: »Odprla so se nama nova vrata, vzklilo je novo upanje za odnos. Če je bil prej odnos v megli, sva videla zdaj jasno pot, po kateri želiva hoditi. Hkrati sva se zavedala tudi, da bodo na tej poti preizkušnje, da se bova morala veliko naučiti, se spoznavati, predvsem pa veliko pogovarjati, biti iskrena, kaj čutiva. Tisto, kar nama je bilo prej grešno, je postal vrhunec odnosa. To je bila zame češnja na vrhu torte.«

Zakaj Cerkev odsvetuje spolne odnose pred poroko in kakšna je pravzaprav razlika prej in potem?

Primož: »Pri poročnem obredu si izrečeva, da si bova ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju. Te obljube ne rabimo, ko je vse OK, ampak ko pridejo preizkušnje: v bolezni, v nesreči, v nesoglasju, v nespoštovanju … Če tu ne držiš obljube, se lažeš tudi na drugih področjih, v drugih odnosih: v prijateljskih, poslovnih … Dejansko pred poroko te obljube ni. Če ni poročne obljube, »obljubim«, da se ti celega dam, svoje plodnosti pa ne dam, ker kontracepcija to prepreči.«

Meta: »Bistveno je spoznanje, kakšna je ljubezen in kaj so ponaredki ljubezni. Da je ljubezen popolna, zvesta, svobodna in rodovitna. Če katerakoli od teh kategorij manjka, to ni ljubezen, ampak njen ponaredek. V knjigi sva dobila odgovor na vprašanje, kaj je narobe z uporabo kondoma. Nezavedno lažeš s svojim telesom. Vsega se ti dam, vso se ti podarim, a brez moje plodnosti. To pomeni, da moja ljubezen ni popolna, ne dam se ti vsa. Ljudje smo celostna bitja. Če imamo na nekem področju življenja pregrado, npr. v spolnosti (kondom je čista pregrada), to vpliva na vse druge plati. To je najina izkušnja in se dejansko nisva zmogla pogovarjati tako odkrito, kot se danes. Pred poroko ni obljube, ni besede. Ker tega ni, tudi ne mislimo tako. V naši veri ali v življenju nasploh je tako, da nevidne stvari postajajo vidne. Če tisto, kar jaz mislim, tudi izrečem (Da, želim se poročiti!), potem ta beseda postane meso pri spolnem odnosu. Za naju je bilo zanimivo spoznanje, da brez spolnega odnosa zakon še ne obstaja. Moramo biti v skladu s tem, kar mislimo in delamo. To je glavna težava pri spolnih odnosih pred poroko. Če spolni odnosi po poroki niso izraz ljubezni, ki je zvesta, popolna, svobodna in rodovitna, ne izkušamo ljubezni v njih. Mene je to šokiralo, da imava midva lahko še vedno težave. To je nekaj, česar se moramo naučiti. Ljubezen ni lahka, je pa največ, kar je med nama.«

Rekla sta, da sta se znova vrnila k naravnim metodam načrtovanja družine. Kaj vama naravne metode dajejo?

Primož: »Nama je bila spolnost po naravnih metodah edina logična rešitev, nisva hotela več nazaj. Verjamem, da smo kot taki ustvarjeni popolno. Kontracepcijo sva zelo hitro spoznala kot nekaj odvečnega, škodljivega za najin odnos. Meni kot moškemu daje naravna metoda to, da s pogovorom spoznavam, kako Meta funkcionira. Ona v aplikacijo vnaša vsa svoja opažanja glede temperature, sluzi in glede tega, kako se počuti. Sčasoma ugotoviš, kdaj pride kakšno obdobje, kdaj je ovulacija, kdaj je predmenstrualni sindrom, kdaj je menstruacija. Takrat je ona hormonsko lahko nestabilna. Če sem jaz kot moški pripravljen na »slabo vreme«, vem, da v tistem času Meta potrebuje več objemov, pogovorov, kaj je doživela, zakaj ji je hudo. Ni treba veliko, da se »vreme pomiri«. S pomočjo metode lahko načrtujeva spolne odnose, sva spontana znotraj načrtovanih okvirjev. Če jih ne načrtujeva, v družinskem urniku ni realno, da se bo spolnost »kar zgodila«, ker vedno kaj prileti … Ob načrtovanju oba veva, kdaj pride tisti dan, ko spet lahko, to imava v mislih, nama je pomembno, si želiva, ker veva, da je to vrhunec odnosa in nama to veliko da.«

Pri naravnih metodah so plodni dnevi, ko se morata spolnih odnosov vzdržati. Kako vidva sprejemata te omejitve?

Meta: »Naravne metode same po sebi niso omejitev, nam pa pokažejo meje, ki so sicer v vsakem ženskem telesu, ker se naravne metode osredotočajo na cikel ženske, na njene plodne in neplodne dneve. Meje nam dajo svobodo odločanja, občutek varnosti. Brez tega ne vem, kaj naj pričakujem. Vemo, da so meje dobre za nas, kadar jih osmislimo. Če jih ne, na njih gledamo kot nekaj odvečnega, problematičnega. Že pri vzgoji moramo postaviti meje otroku, da se otrok počuti varnega, da ve, kaj pričakuje … Ljudje pa radi mislimo, da je prava svoboda brezmejna, brez pravil, ampak tam ni svobode, tam je kaos in zmeda. Če ne vem, kdaj sem plodna in se odločim za spolne odnose v obdobju, ko sem plodna in ne želim zanositi, ima to neželene posledice. Lahko si mislim, da so bile kršene moje pravice. Z naravnimi metodami ženska točno ve, kdaj je tisti čas, ko ima lahko otroka in kdaj ga ne more imeti. To je blagoslov zame in za najin odnos. Točno veva, v katerem obdobju se vzdrživa spolnih odnosov, če ne želiva zanositi. V tistem obdobju me Primož osvaja, je zelo pozoren do mene, mi kaj prinese, v naju se zbuja hrepenenje po spolnih odnosih, kar je zdrava cikličnost in je samo lepo.«

Primož: Nama je bila spolnost po naravnih metodah edina logična rešitev, nisva hotela več nazaj. Kontracepcijo sva zelo hitro spoznala kot nekaj škodljivega za najin odnos. Meni kot moškemu daje naravna metoda to, da s pogovorom spoznavam, kako Meta funkcionira.

Na kakšne težave sta naletela ob uporabi naravne metode in kako sta jih vidva reševala?

Meta: »Na začetku se ti zdi, da je veliko pravil, vse je na novo, nimaš rutine pri opazovanju znakov plodnosti: sluz, temperatura. To je prva težava oz. izziv. Bojim se, če bom sluz, temperaturo prav ovrednotila. Preden se navadiš, traja. Ko sva prebrala knjigo Teologija telesa, je bila to za naju tako močna motivacija, da sva vztrajala. Lahko pa bi tudi kar obupala, si rekla, da to ni zame, da je pretežko. Tudi Primož je bil potrpežljiv v obdobju učenja. Naslednja težava je bilo obdobje dojenja, ko sem drugič rodila in bila brez menstruacije. V tem obdobju znakov ne morem tako opazovati kot pred tem … Tu so spet nova pravila, nov začetek in potrebno je bilo dodatno izobraževanje, več potrpežljivosti s samim seboj. Če se mi zdi, da znakov ne prepoznam dobro, se mi zdi to kot nek poraz. Primož me podpre, je potrpežljiv. Vsak cikel je unikaten, so pravila, ne moreš pa vnaprej povedati, kaj se ti bo zgodilo. Na cikel vpliva stres, prehrana, spanje, nočno zbujanje, bolezni in vsak cikel moraš proučevati posebej.«

Primož: »V vsakem novem obdobju sva se srečevala z novimi izzivi. Lahko bi vrgla puško v koruzo in si poenostavila stvari, ampak nisva taka tipa človeka. Pri zadnji nosečnosti je bilo obdobje, ko je ona še dojila, ni bilo menstruacije, bili so neki signali, pa jih ni bilo. Že nekaj časa nisva imela spolnih odnosov, jaz sem se potem čustveno zaprl, nisem odkrito komuniciral, zameril sem ji, nisem si želel telesnega stika, bližine, ker bi to samo zbujalo spolno željo. Želel sem se čisto umakniti. To se je odrazilo tudi v odnosu, ko se nisva odkrito, sproščeno pogovarjala. To obdobje ni dolgo trajalo, saj želiva hitro razčistiti. Podelila sva si, kaj doživljava. Očital sem ji, da si ne želi spolnosti z menoj, ona pa je rekla, da če bi bilo to res, si ne bi merila temperature, gledala sluzi, si vse beležila … Še bolj sva se podučila o metodi in našla rešitev.«

Kako sta se odločala za število otrok?

Primož: »To se je zgodilo na prvem zmenku, ko sva šla na Ljubljanski grad. Takrat sva si povedala, da si želiva 5 otrok in da se želiva čez 3 leta poročiti. To je bilo takrat, v realnosti smo se pa za vsakega otroka odločali posebej. Vedno je bila iniciatorka Meta, ker je pomembno, da je mama pripravljena sprejeti novega otroka, jaz sem jo bil pa vedno pripravljen pri tem podpreti.«

Meta. »Po prvem porodu si nisem želela kmalu zanositi. Prišla je streznitev, da to ni tako lahko, kot sem si predstavljala. Slabosti, napori v nosečnosti, porod in težko poporodno obdobje je bilo nekaj, kar je vsakič po porodu zmanjšalo željo po otroku. Ampak čez leto, dve, tri sem si pa zaželela še kakšnega otroka. Vedno sem jaz prišla do Primoža in mu to zaupala, on pa se je »zadeve« lotil bolj tehnično: Treba bo kupit večji avto. Vedno sva rekla, kaj pa je to v primerjavi s tem, da nekomu podariš življenje, da je zaradi tebe en nov človek na svetu. Tudi to nama je dala Teologija telesa, veličino, k čemu smo moški in ženske poklicani, da lahko kar soustvarimo z Bogom novega človeka. To je res velika odgovornost, pa tudi veliko poslanstvo in veselje za naju. Naravno načrtovanje družine nama je pri tem pomagalo. Vsakega otroka sva, Bogu hvala, res hitro dobila, ko sva se zanj odločila. Ker sva točno vedela, kdaj sva plodna, je bilo načrtovanje zelo enostavno. Šestkrat sem bila noseča, vseh šest nosečnosti sva z veseljem sprejela.«

Ustvarjeni smo kot moški in kot ženske. Kako vama naravno načrtovanje družine pomaga h globljemu razumevanju vajinega bistva?

Meta: »Bistvo naravnih metod je v ženski cikličnosti in v spoznavanju zakonitosti. Verjamem, da si Bog za nas želi, da ga spoznamo, ga razumemo, kakor lahko. Ljudje smo seveda omejeni, da razmišljamo. Kot obstajajo v naravi naravne zakonitosti, tudi v ženskem in moškem telesu veljajo zakonitosti, ki so nam lahko v veliko pomoč in blagoslov pri gradnji odnosa, če jih poznamo. Glavna težava je nevednost in nepoznavanje. Poklicani smo k temu, da spoznavamo to Resnico, ki jo je Bog zapisal v človeška telesa. Resnico o sebi, o drugem, o stvarstvu. Svet je danes zmeden prav zaradi tega, ker ni meja ali jih ne želimo videti, odkriti in imamo napačno razumevanje svobode, ljubezni, pravzaprav pa nam vse v naravi govori o Božjem načrtu za nas. Vse v naravi se ciklično obnavlja, se menja. Res vidim, da Bog ne želi, da tavamo v temi. Tudi glede naše identitete, naše spolnosti. Tam, kjer si najbolj neveden, ima hudobni duh največjo oblast nad tabo, ker si sam ne moreš pomagati, ker dobesedno tavaš v temi. Tu zelo odkrivava globino vere in tega, kar Bog želi dobrega za naju.«

Spolnost moški in ženske različno doživljamo, kar je lahko vir nesoglasij, bolečin in ran, lahko pa je ta različnost vir dopolnjevanja in skupnega zorenja. Kako si pomagati na tej poti, da se ne bo eden podrejal drugemu?

Primož: »Kot zakonca sva enakovredna, ampak ne enaka. Stvari doživljava drugače. Spolnost je lahko vir konflikta, če razmišljam, da imam potrebo, ki jo mora žena izpolniti. Ljubezen je, ko ti nekaj daš, ne ko nekaj prejmeš. Ko začnem tako razmišljati, ko izpolnim njene potrebe, ji prisluhnem, poskrbim, da se držimo družinskega urnika, nagovorim otroke, da pospravijo posodo, ko jo vprašam, kako je preživela dan … Potem ima tudi ona željo, da izpolni moje potrebe. To je vzajemnost, ki je ključna, da najin odnos uspe. Ne samo na spolnem področju, ampak na vseh področjih.«

Meta: »Bistvo ljubezni je v podarjanju. Jezus je rekel: To je moje telo, ki se daje za vas. Meni je bilo najbolj presunljivo, da je Jezus rekel: Nihče mi ga ne jemlje, jaz sam ga dajem. Vera je telesna. Jaz s telesom objamem otroke. Rada bi otroka vzgajala na daljavo, pa vidim, da je najbolj učinkovito, če grem fizično do njega, ga primem za roko … Vse, kar počnemo z našimi telesi, je lahko izraz ljubezni. Enako je pri spolnosti. Ključno je, da se pogovarjava in ugotoviva, kaj nama je (v spolnosti in drugje) pomembno. Če je nekaj pomembno mojemu zakoncu, to postane moja prioriteta. Primož se je navadil izpolniti mojo potrebo po pozornosti in po tem, da mi prisluhne. Tu ne gre za preračunljivost ali daj-dam, ampak da zbudiš notranjo željo po tem, da se svobodno podariš. Podrejanje ja, ampak podrejanje drug drugemu. Ne samo, da bi se en podrejal drugemu. To si morava znati povedati. Ključ je komunikacija. Težava je v tem, da se ne znamo pogovarjati, da je preveč obtoževanja. Moramo si povedati: Ko mi ti to rečeš, se jaz tako počutim. Primož ne more vedeti, kako se jaz počutim, ko on odreagira neljubeče. Ko si to podeliva, se lahko začne pot razumevanja, spoštovanja in prave ljubezni.«

Meta: Vsakega otroka sva, Bogu hvala, res hitro dobila, ko sva se zanj odločila. Ker sva točno vedela, kdaj sva plodna, je bilo načrtovanje zelo enostavno. Šestkrat sem bila noseča, vseh šest nosečnosti sva z veseljem sprejela.

Slišim za primere krščanskih mož, ki se zaradi potrebe po spolnosti in zato, da ne bi preveč zahtevali od žene, ki si mogoče spolnih odnosov ne želi tako pogosto, zatekajo v samozadovoljevanje, pornografijo … Kako stopiti na pot globljega razumevanja drug drugega in večje svobode?

Primož: »Ključno je, da zakonca preživita namenski čas skupaj. Da gresta npr. skupaj na sprehod. Prvi pogoj je, da si vzameta čas zase. Stvari se ne bodo rešile same. Drugič: potrebna je želja, da prepoznaš tisto, kar je slabo in uničuje odnos in začneš to sovražiti. Šele potem lahko nekaj narediš, da bi bil odnos drugačen. Potem se je treba pogovoriti o stvareh, ki so težke, biti iskren. Brez iskrenosti ne moreš pričakovati, da se bo kaj spremenilo. To so potrebni koraki, težki, ampak pot, ki je težka, je edina, ki osvobaja.«

Meta: »Kako si pomagati, če je v zakonu zasvojenost s pornografijo? Inštitut Integrum, s katerim sodelujemo, se ukvarja predvsem z zasvojenostjo s pornografijo. Z njihovo pomočjo odkriješ odličnejšo pot zate, za vajin odnos in se splača.«

Primož: V srednji šoli smo imeli zdravniški pregled, kjer so nas podučili, kako na dva prsta natakneš kondom. To je bilo vse!

Vsak par je zgodba zase, predvsem na področju spolnosti. Kako najti to svojo pot, da bomo res odsev Boga ljubezni tudi na področju spolnosti?

Meta: »Midva sva povedala, kakšna je najina pot, nimava odgovora za druge pare, verjameva pa, da ga ima Bog, ki si želi osebnega odnosa z vsakim od nas. Bog želi vstopiti v naše življenje skozi tista vrata, kjer izkušaš največjo bolečino, pomanjkanje in strah, nezadovoljstvo, razočaranje. Mogoče to ni v spolnosti, ampak na drugem področju. Vsa pa so povezana. Tam ti želi povedati, da moramo hrepeneti po večjih milostih in darovih.«

Primož: »Če midva ne bi bila iskalca, ne bi bila tu, kjer sva. Iščeva še boljši odnos, kot ga imava zdaj. Obstaja! Le tako se približujeva nebesom, če rasteva in iščeva, sicer bova dlje časa v vicah. Že tu si želim rasti, da si ne bom očital, da nisem dovolj naredil, pa bi lahko. Na področju spolnosti in ostalih področjih. Ne moreš imeti čudovite spolnosti, pa povprečnega življenja na drugih področjih. Bog nas je ustvaril za velike stvari, za vsakega od nas ima poslanstvo. Ni potrebno, da se primerjamo med seboj, takšni, kakršni smo, smo čudoviti. Pravo zadovoljstvo pride, ko presežeš samega sebe, ko postaneš boljša različica sebe. Ko se konstantno preobražamo in postajamo zgled drugim s svojimi dejanji, postajamo to, za kar nas je Bog ustvaril.«