Kompleksni gordijski vozel politike na plečih trpljenja ljudi

Svet | 26.10.2023, 17:05 s. Meta Potočnik Rok Mihevc

Rešitvi konflikta v Sveti deželi žal ni videti konca, saj se v Varnostnem svetu Združenih narodov včeraj niso uspeli uskladiti o dveh resolucijah glede humanitarne pomoči. Za komentar smo prosili Nejca Krevsa.

Izraelska vojska je ponoči vdrla v severni del Gaze, kjer je napadla več ciljev palestinskega gibanja Hamas in se nato umaknila nazaj na izraelsko ozemlje. Ali je bil to le poskus in napoved večje ofenzive?

Izrael izvaja tovrstne kopenske vdore na območje Gaze praktično že od začetka te vojne, ko je Hamas vdru na jug Izraela. Gre za jasno usmirjene cilje izraelske vojske, ki to počne poleg zračnih napadov s tanki in pehoto. Navadno so žrtve teh napadov predstavniki Hamasa na visokih položaj. Nove informacije pa izraelske obveščevalne službe dobivajo preko lokalnih ovaduhov v Gazi in zajetih palestinskih teroristov, ki so se infiltrirali v judovsko državo in si zdaj s pričanjem kupujejo krajšo zaporno kazen. Izraelska vojska si sicer s temi enonočnimi napadi želi strateško destabilizirati Hamasovo vodstvo, brez povelja bi se utegnili izraelski vojaki lažje spopasti z okoli 40 tisoč glavo silo Hamasa. Ne smemo pozabiti, da bi dokončni kopenski vdor izraelskih sil veljal za težek vojaški podvig. Biti obsojen na pol ulično vojskovanje na tujem ozemlju, ne prinaša nič dobrega. In tukaj ti tudi številčna premoč ne pomaga, spomnimo Izrael je vpoklical 300 tisoč rezervistov. Zdaj vsi se že nekaj časa sprašujemo, kdaj bo dokončno prišlo do tega kopenskega vdora v Gazo.

Veliko vprašanje so tukaj talci, zato ameriška in evropska diplomacija skušata nekoliko umiriti izraelskega premierja Netanjahuja. Ob obisku francoskega predsednika Macrona je bilo slišati o možnih skupnih operacijah Zahoda pri reševanju zajetih civilistov. Tu imajo interes druge države, saj ne gre le za izraelske državljane. Včeraj je pred kamere stopil prav Netanjahu, ki je v govoru Izraelcem zatrdil, da bo judovska država obstala le če bodo zmagali v tej vojni. O kopenskem vdoru je dejal, da se vojska še naprej pripravlja, zato ne bo razlagal kdaj, kako in s kolikšnim številom vojakov ... Skratka, smo pred novim nevralgičnim vrhuncem na Bližnjem vzhodu. Razmere ostajajo napete.

Izrael kopensko ofenzivo napoveduje že nekaj časa in je prebivalce severa območja Gaze zato pozval k umiku na jug območja, kar jih je večina tudi storila. Zakaj kljub temu napada tudi južni del enklave?

To je zanimivo vprašanje, Izrael je določene dele juga Gaze označil za varne cone, pa so kljub temu nekatere rakete celo dosegle skrajno južni mejni prehod Rafa, kjer Gaza meji na Egipt ... pri tem so bili poškodovani celo nekateri Egipčani, ki se trudijo da bi humanitarna pomoč v Gazo vendarle stekla. Izraelci so zatrdili, da so tanki nenamerno obstreljevali to območje in da poteka preiskava glede zadeve. Dejstvo je, da želi Izrael popolnoma destabilizirati Gazo. Med tistimi, ki bežijo na jug Gaze so tudi pripadniki Hamasa, obenem pa prav Hamas ovira evakuacijo civilistov na jug Gaze. Znano je, da se najvišji predstavniki Hamasa ne bojujejo, nekateri so celo v tujini oziroma vojno vodijo iz Katarja in drugih Hamasu naklonjenih držav. Špekulirajo se možnosti, da bi judovska država vstopila na območje Gaze ne le iz severa, temveč tudi morda iz drugih strateških točk in tako obkolila Hamas, ki pa ima pod Gazo praktično še eno mesto. Kilometri in kilometrih podzemnih rovov močno otežujejo iskanje talcev in visoko profiliranih vojaških poveljnikov Hamasa. Vprašanje je, kaj se bo v resnici z Gazo zgodilo po vojni, že pred vojno smo Gazo imenovali največji zapor na svetu, bojim se da tudi jug te palestinske enklave ni zares varen.

Voditelji Hezbolaha so se nedavno srečali z visokimi uradniki palestinskih oboroženih gibanj Hamas in Islamski džihad. Kaj pomeni povezovanje skrajnih šiitskih gibanj za širšo regijo?

V resnici gre za tiho koalicijo držav, ki imajo en sam skupen cilj: to je uničenje Izraela. Ta speči tiger iranski proksi akterjev se je zdaj prebudil in kaže zobe. Tukaj torej ne gre toliko za povezovanje šiitskih gibanj, saj tudi sunitska skrajna gibanja sodelujejo v tej igri. Izrael ima med sosedi prijateljske odnose z Egiptom in Jordanijo, v Libanonu, Siriji in med Palestinci kakšnega pretiranega navdušenja nad judovsko državo ni. Vprašanje je kako daleč si upa Hezbolah, vedno da sta de facto Hamas in Islamski džihad neposredno že vpletena. Moč Hezbolaha ni za podcenjevati, leta 2006 je nazadnje izbruhnila večja vojna med Izraelom in Libanonom oziroma Hezbolahom, takrat je izraelska vojska naletela na hud odpor. Vemo, da na drugi strani za Izraelom stojijo Američani, ki se zaenkrat ne vpletajo neposredno, bi pa z vpletanjem Hezbolaha gotovo stopili v bran Izraelu. Vprašanje je ali si lahko Izrael privošči fronto na večih ravneh, to so sicer v preteklosti že dokazali, vendar je bila cena vselej visoka in plačana v krvi. In danes izraelski očetje, ki so se nekoč borili v vojnah, vidijo kako se za boj pripravljajo njihovi sinovi.

V Varnostnem svetu Združenih narodov se včeraj niso uspeli uskladiti o dveh resolucijah, v središču katerih je bil humanitarni vidik konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Zakaj je tako težko omogočiti humanitarno pomoč ali poskrbeti, da se najbolj bolnim omogoči odhod iz enklave?

Žal gre za trgovanje z življenji. Sobane Združenih narodov služijo političnim interesom, ne pa nujno človeškim. Izrael ščiti ameriški veto, Palestinci stavijo na drugi akterje ... kolateralna škoda ostajajo nedolžni civilisti, ki izgubljajo čas in predvsem prostor pod svobodnim soncem. Žal je problem tudi v tem, da solidarnosti ne pokažejo sosednje arabske države, ki imajo sicer že same dovolj svojih težav. Ocenjuje, da si v resnici nobena stran ne želi premirja. Ne Izrael, ne Hamas. Premirja si želijo civilisti v Gazi, ki so obsojani na nehumane razmere. Izrael je tudi tisti, ki da blagoslov humanitarne pomoči Gazi. Skratka, gre za kompleksni gordijski vozel politike na plečih trpljenja ljudi.