Od obljub pa čisto nič...

Naš pogled | 03.10.2023, 14:30 Alen Salihović

Začel bom z zgodbo o vasi Struge, kjer prizadeti že tretji mesec čakajo in ne dočakajo nič. Hiše, ki so na pol podrte, so ostale nedotaknjene, dela se skoraj da ne opravljajo, domačini pa čakajo. Čakajo na tisto množico obljub o tem, kako bo vse narejeno še pred jesenjo.

A danes več kot od besed ni bilo storjenega veliko. Videli smo lahko številne fotografe in kamermane na terenu ob obisku visokih predstavnikov, ki so veliko obljubljali, danes pa ugotavljajo, da so obljubljali prehitro. Dati besedo v stiski človeku in jo potem prelomiti ni zgolj izigravanje čustev prizadetega, ampak igranje s temu čustvi. Igranje na karto všečnosti in populizma dokler je to mogoče, potem pa pobegniti in se skriti nekam daleč stran in na teren poslati »drugo ligo«, ki bo čistila preveč obljub za teboj. A to se pri nas ne polemizira. To gre mirno mimo, ljudje pa čakajo. Čakajo in upajo pa ne zgolj v Strugah, tudi drugod po državi.

Vlada je prišla na pozicijo z obljubo, da bo delala bolje. A kot vidimo danes, se vse bolj kaže ravno nasprotno. Dela in se bori zgolj za osebne interese. Ščitijo drug drugega, pri tem pa jim z molkom pomaga tudi predsednica države skupaj z nevladnimi 'kvazi' organizacijami. Žalostno, da so volivci pozabili na parole izpred dveh let, kako bo vse drugače, danes pa pod temi parolami nekateri vladniki služijo in narodu vlivajo lažna upanja.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bi glede na obljube, s katerimi so prišli ona in njeni kolegi na oblast, morala oditi. A predsednik vlade Robert Golob jo podpira, kar je žalostno glede na njegove trditve o transparentnosti in drugačnem načinu dela. Še slabši je. Še slabša je celotna njegova ekipa, ki ni vredna tako široke podpore.

Ščitijo drug drugega, pri tem pa jim z molkom pomaga tudi predsednica države skupaj z nevladnimi 'kvazi' organizacijami. 

In kako prav je, da je danes predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša napovedal interpelacijo zoper ministrico Sanjo Ajanović Hovnik. Tako zaradi njene zapravljivosti ob potovanju v New York in zaradi izplačila milijonov evrov nevladnim organizacijam, med katerimi so tudi njeni bližnji. Namesto, da bi ta denar namenili za odpravljene posledic vodne ujme.

O tem, kako ključna je pri vladi Ajanovič Hovnik bomo gotovo videli kmalu, lahko tudi na primeru ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je moral pred preimerom podpisati odstopno izjavo.

Danes pa bi se rad v Našem pogledu ustavil še pri včerajšnjem srečanju, ki so ga s predsednico države Natašo Pirc Musar imeli Vlasta Doležal Rus iz Prebudimo Slovenijo, Roman Bider za pobudo Vseposvojitev, dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze in dr. Janez Juhant iz pobude Združeni ob lipi sprave.

Preden preberem stavek, ki ga je po srečanju spisal urad predsednice države, naj spomnim na teme, ki so jih izpostavile te štiri civilno družbene organizacije in o katerih ni mogoče prebrati v medijih, ki se vse bolj spreminjajo po volji vladajočih.

Zapisali so, da upajo, da se bo predsednica vseh Slovenk in Slovencev zavzela za sedanje kritične razmere slovenske demokracije, predvsem pa za vse, kar je povezano s spravo in popravo krivic žrtvam vojne in revolucije.

Začasna pokopališča na Teznem pri Mariboru, kostnice v Škofji Loki ter provizorična »začasna skladišča« sploh nepokopanih žrtev iz Macesnove gorice so velik madež demokratične države Slovenije. Človeško izročilo ter nacionalno in mednarodno pravo zagotavljata vsem žrtvam dostojen pokop. V primeru »skladišč« v Kočevju pa gre za zadržavanje žrtev na neprimernem in nepietetnem kraju, ki lahko ob kakih nepredvidenih naravnih ali drugih katastrofah povzroči še bolj tragične posledice. Omenjene organizacije so izrazile upanje, da jim bo predsednica države zagotovila svojo podporo prizadevanjem za dostojen pokop žrtev, kar zagovarja tudi Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

A kot so po srečanju zapisali v uradu predsednice Pirc Musar, je ta ponovila svoje stališče do povojnih pobojev, ki jih je označila za zločin, in opozorila na pomen spoštljive komunikacije pri naporih za dosego sprave na tem področju. »Dostojen pokop posmrtnih ostankov na pietetnem kraju je odgovornost vseh nas, je poudarila predsednica in sogovornikom zagotovila svojo podporo pri tem procesu. V zvezi s tem je predlagala, da se za neidentificirane žrtve povojnih pobojev uredi centralno kostnico in spomenik. Sogovorniki so se s predlogom strinjali,« so zapisali v skopem sporočilu po srečanju.

Člani društev so sicer izrazili tudi prizadetost zaradi ukinitve 17. maja kot Dneva spomina na žrtve komunizma in zapisali, da pričakujejo od predsednice pobudo, da trenutna oblast to krivico žrtvam in svojcem čimprej popravi in svojcem ponovno vrne spominski dan na njihove drage. O tem se predsednica v sporoči na svoji spletni strani ni izrekla.

Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, Združeni ob lipi sprave, Nova Slovenska zaveza in Vseposvojitev so opozorile še, da trenutna izvršna oblast oži demokratični medijski prostor, posebno na nacionalni RTV , kjer smo priča podobnim čistkam, kot so se - sicer v drugačnih pogojih - dogajale v času komunizma. »Poteka namreč načrtno, sistematično in nasilno odstranjevanje njih, ki so kritični do te oblasti ali zastopajo medijsko nepristranskost in profesionalno zavezanost resnici. Namesto pluralne javne medijske ustanove, kjer so zastopani interesi vseh plačnikov prispevka, se ustvarja politična radio- televizija, podrejena trenutni oblasti,« so zapisali. A tudi o tem se predsednica države ni izrekla, vsaj ne v sporočilu za javnost.