'Življenje ima vedno presežno dimenzijo, vedno, vedno!' | (foto: Getty images / Unsplash)
Kaj je razkril referendum?
Novice Marjana Debevec
Še vedno odmeva nedeljski referendum, na katerem smo volivci večinsko glasovali proti zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Ob tem so nas podprli tudi mnogi iz tujine, še posebej so za uspeh referenduma molili verniki na Hrvaškem. Kaj je kampanja razkrila in k čemu nas rezultat spodbuja?
O določeni gospe poslanki iz vrst Svobode je bilo že veliko govora, o tem lahko preberete tudi komentar, ki ga je pripravil Alen Salihović. Lahko samo potrdim mnenja mnogih, ki menijo, da takšna komunikacija ne sodi v parlamentarni dialog in da ni vredna poslanca.
Žal pa to ni bil edini napad na kristjane in na vse, ki smo se na referendumu postavili na stran zaščite življenja. Mnogi, tudi vidnejši politiki, so pisali, da so ljudje verjeli lažem in zato glasovali proti, da je stran za življenje zmagala zaradi tega, ker je sejala strah.
Če pa analiziramo zapise in izjave obeh strani, lahko opazimo, da so tisti, ki so bili proti zakonu večinoma pisali spoštljivo, argumentirano, umirjeno, z moralno odgovornostjo, z občutkom za ranljive, z jasnim razmislekom o posledicah.
Pri tistih za zakon pa je bilo pogosto moč zaznati cinizem, agresijo, posmehovanje, poniževanje, smo lahko med mnenji prebirali na družbenih omrežjih. Zagovornike življenja so večkrat potiskali v srednji vek, obenem pa močno napadali Cerkev, češ da je ločena od države in se nima kaj vmešavati.
Zelo lepo je to pokazalo soočenje mnenj na RTV Slovenija, kjer je bilo že številčno veliko več tistih, ki so bili proti zakonu – in ti so govorili argumentirano in podprto s stroko.
Na drugi strani je bilo videti več mrkih obrazov ideologov – seveda kakšen pa naj boš, če zagovarjaš samomor človeka? – njihovi argumenti pa so bili bolj floskule v smislu zaščite človekove pravice do smrti – ki mimogrede sploh ne obstaja.
Potem pa berem drugi dan članke na portalu te naše javne RTV in ne morem verjeti. Saj vem, da je RTV že kar dolgo enostranska. Ampak mi je žal gledati, kako vedno bolj tone - predvsem informativni program. Naj navedem samo en primer.
Politolog Marinko Banjac je v pogovoru s Tanjo Starič o referendumski kampanji takole dejal: »Vsebina je bila v bistvu razdeljena na dve etiki ... pri čemer je bolj progresivni liberalni blok poudarjal civilizacijski napredek in možnost izbire glede lastnega življenja. Na drugi strani je bil konservativni blok, ki je uporabljal precej spolitiziran jezik.«
Kako lahko nekdo, ki se ima za strokovnjaka, trdi nekaj takšnega? Ko pa so bili vendarle na strani zagovornikov življenja edini strokovnjaki (zdravniki, pravniki, paliativni delavci)? Na drugi strani pa floskule zagovornikov kulture smrti, ki so zavedle mnoge, češ da bodo odstranili trpljenje. Poraz za javno RTV in ne morem reči drugače kot samooklicanega politologa.
Da ne govorim o izjavi za medije predsednice države, potem ko je oddala svoj glas za.
Da, ta referendum je odprl karte in razkril marsikaj. Pa ne le negativno, ampak tudi veliko pozitivnega.
Pokazal je, da se tisti, na strani življenja, znamo povezati, da je med nami vedno več usposobljenih govorcev in strokovnjakov, tudi mladih, ki si upajo povedati svoje mnenje, da je Cerkev živa in predvsem, da smo Cerkev njeni verniki in ne le ustanova.
Hvala tudi vsem škofom, ki so se tako odločno in z jasno besedo postavili na stran življenja. Skupaj smo bili utrjen grad in hiša na skali.
Medtem ko na drugi strani žalijo in iščejo načine, kako bi nas utišali, se tisti na strani življenja, že borijo naprej.
Referendum je namreč pokazal na mnoge pomanjkljivosti v zdravstvu, kar bi država morala že zdavnaj urediti. Tu mislim predvsem na zakon o paliativni oskrbi in zakon o zdravstveni dejavnosti. Srčno upam, da se bo res kaj premaknilo.
Dogaja pa se tudi na lokalni ravni. V nekaterih krajih so se rodile pobude, kot na primer »posvojiti«, kar pomeni prevzeti skrb za nekoga v bližnji okolici, ki potrebuje pomoč, potem pobuda za zbiranje sredstev na prazničnih dogodkih za lokalne enote Slovenskega društva Hospic in tako dalje.
To je naš odgovor za življenje, kajti zavedamo se, da ni zmagala ena stran nad drugo, ampak Dobro nad Zlim. Zato naj bo naša drža predvsem spoštovanje in molitev tudi za tiste »z druge strani«.



