Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih | (foto: ARO)
Hrana ni za v smeti
Svetovalnica | 29.09.2023, 10:01 Nataša Ličen
Problem zavržene hrane je velik. V Sloveniji težek stoenainpetdeset tisoč ton. Toliko pridelamo odpadne hrane na leto, samo v naši državi. 29. september je Mednarodni dan osveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, ki ga letos obeležujemo četrtič, posvečen je pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet. Včeraj je bil sprejet tudi Akcijski načrt za to področje.
O korakih za manj zavržene hrane smo se pogovarjali v "Svetovalnici" s Katjo Sreš iz Ekologov brez meja.
V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za sedemdeset odstotkov, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo, količine metana ob razkroju pa močno vplivajo na podnebne spremembe.
Hrana je dragocena in naredimo največ kar je v naši moči, da jo zaužijemo in je ne mečemo proč.
V Evropi je količina zavrženih virov enaka 261 milijonom tonam – v EU se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo porabila trideset odstotkov celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu.
Odpadna hrana nastaja v vsej verigi – od proizvajalca do končnega uporabnika. Prav tej verigi so se Ekologi brez meja posvetili v sklopu več projektov - Volk sit, koza cela, Ne meč'mo hrane stran! in Rešimo hrano, rešimo planet.
Marsikaj imamo doma, kupujmo pri lokalnih kmetovalcih in pridelovalcih, imamo svojo super hrano, ni treba hoditi ponjo v tujino. Ohranimo svoje, tako bomo preživeli tudi mi.
Vsak ima priložnost in moč za manj zavržene hrane
Katja Sreš: »S kupovanjem lokalnega in v domačem okolju, prispevamo tudi k zmanjševanju količin embalaže. Načinov je veliko, dobro načrtujmo nakupe, premislimo, kaj bomo resnično tudi pojedli in koliko, uporabimo zrele, tudi obtolčene sadeže, ne mečimo jih proč. Uporabimo kar se da. Na spletu najdemo kup nasvetov, idej, receptov, če sami nismo vešči ustvarjalnosti iz hrane, ki ostane v hladilniku. Več kot polovico hrane zavržemo v gospodinjstvih. Pripravili smo dnevnih zavržene hrane, stehtajmo vsakodnevno kar odvržemo in čez mesec ugotovimo, koliko je zavrženega in kaj odvržemo najpogosteje. Tako vidimo, kje je naša težava in ugotovimo, kaj lahko naredimo bolje, zase in za svojo okolico. Šele ko vidimo količino zavržene hrane, se zavemo velikosti problema.«
Akcijski načrt »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«
Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem.
Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi pravkar sprejet Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so mu dali naslov »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«
Tadeja Kvas Majer pravi, da z akcijskim načrtom želijo medsektorsko povezati in vzpostaviti sodelovanje celotne verige preskrbe s hrano na vseh ravneh.
»Akcijski načrt vključuje 57 konkretnih ukrepov za preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane pri proizvodnji, distribuciji, strežbi hrane, prodaji ter potrošnji. Preprečevanje nastajanja izgub hrane in odpadne hrane se bo izvajalo z optimizacijo zalog, primerno tehnologijo, spremljanjem količin odpadne hrane ter ozaveščanjem. Zmanjšanje količin odpadne hrane pa s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane. Akcijski načrt vključuje tudi nekatere ukrepe za izboljšanje ustreznega ravnanja z odpadno hrano.«
Ključni cilj akcijskega načrta je spremeniti način razmišljanja v družbi, cilj pa je prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, kjer smo že zdaj v Sloveniji, v primerjavi z drugimi EU državami zelo dobri,
Tadeja Kvas Majer še pojasnjuje, da so ukrepi Akcijskega načrta pripravljeni za vse člene verige preskrbe s hrano, vključno s potrošnikom.
»Gospodinjstva so namreč tista, ki lahko z načrtovanjem nakupov živil močno pripomorejo k zmanjšanju odpadne hrane doma. Do leta 2030 bo na podlagi akcijskega načrta pripravljenih več orodij, nasvetov, priporočil, delavnic, posvetov, zakonodajnih sprememb, vzpodbud znotraj strateškega načrta skupne kmetijske politike ter drugih aktivnosti, vse z namenom zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano v Sloveniji,« še pojasnjuje Majerjeva.
