Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko
p. Branko Cestnik (foto: Izidor Šček)
p. Branko Cestnik | (foto: Izidor Šček)

Zakaj škofje v boksarski ring z vlado niso šli in kateri sloj gre še tako buldožersko skozi inštitucije ...

Spoznanje več | 26.09.2023, 13:30 Rok Mihevc

Smo v obdobju, ko Cerkev ni koristna. To smo lahko začutili v zadnjih dneh, ko je državni zbor izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katero je znižal socialno varnost verskim uslužbencem. Kaj o tem poreče p. Branko Cestnik, smo ga vprašali v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Močna ideološka komponenta vlade

V demokratični kulturi obstaja pravilo, da se pridobljene pravice kar tako ne ukinjajo in se v njih ne posega, je uvodoma dejal p. Cestnik in hkrati spomnil, da imamo zdaj v tej vladi močno ideološko komponento. »Čeprav stranki Levica in SD nista številčni, sta pa ideološko tako močni, da narekujeta tempo razprave. Levici je religija itak alienacija in marksistično gledano jo razumejo kot otujeno zavest.« Za njih je tudi neke vrste nevroza, še dodaja. »Enostavno so nagnjeni k temu, da religije ne spoštujejo in prej ko slej se to pozna tudi v njihovem političnem delovanju.«

Duhovniki zopet postali obrobje

To, da bodo duhovniki dobili manj denarja, se Cestniku ne zdi toliko tragično, bolj ga žalosti to, da so jih obenem diskreditirali iz neke družbene koristnosti in sodelovanja. »Spet smo simbolno in jezikoslovno gledano postali obrobje. Je kar malo žaljivo za nas, ker se vsi hočemo počutiti splošno družbeno koristni.« Pri tem spomni na pomembnost duhovnika v življenjskih trenutkih človeka, od krsta do pogreba. Potem so tu še Karitas, človekoljubno delo, skrb za kulturne spomenike ... »Za vsako lepo cerkvico je znoj duhovnikov in vernih laikov. Razen v izjemnih primerih, ko gre za spomenike visokega kulturnega ranga, veliko soudeležbe države pri tem ni.«

Spet smo simbolno in jezikoslovno gledano postali obrobje. 

»Kmet in duhovnik v enem zamahu dobila po grbi«

Opozoril je tudi na potezo vlade, da je obenem, ko je Cerkvi in drugim velikim religijam, tudi Islamski skupnosti, odvzela status družbeno koristne organizacije, oprostila kovidne globe kolesarjem. »Svojim oproščamo, da ne bodo plačevali, našim tradicionalnim sovražnikom pa ne oproščamo, oz. jim bomo vzeli, kar že imajo. In tako sem napisal v tvitu, »ulično krilo režima je oproščeno kovidnih glob, torej kolesarji«. Oba arhetipska sovražnika, kmet in duhovnik, sta jih v enem zamahu dobila po grbi. Tudi vse ostalo, zlasti mediji, je pod nadzorom. Vidimo, kaj se zdaj dogaja na RTV-ju, ta silni val čiščenja, ko tišči buldožer in RTV se spreminja po podobi Roberta Goloba.«


Kateri sloj gre še tako buldožersko skozi inštitucije?

Prepričan je, da slovenska vrhnja buržoazija še nikoli ni imela take moči nad ostalimi deli družbe. »V smislu, če bi ideologijo dali na stran, kateri sloj gre buldožersko skozi inštitucije, kateri sloj je je tudi profitiral v taki stvari ko je to, da se duhovnika in kmeta tišči dol? Ja, buržoazni sloj. Eni deli ljudstva so prepričani o svojem razsvetljenstvu, da so zgodovinsko poklicani, da vodijo druge. To gnostično noto smo imeli v fašizmu, nacizmu in komunizmu.« Zato Cestnik poziva, da pogled razširimo in stvari pogledamo tudi z ekonomskega vidika, »kdo se bojuje za družbeno bogastvo in kdo hoče biti zraven družbenega bogastva in ga razporejati«.

Moč Roberta Goloba je vsak trenutek večja

Nekako se zdi, kot da te nevladne organizacije, ki so tvorile kolesariat, zdaj izstavljajo račun tej vladi. »Istočasno, ko so nas potisnili dol, so z razveljavitvijo glob podkupili protestniško gibanje. Kdo bo zdaj protestiral proti njim, ki so te odrešili glob? Že to je neka podkupnina. Moč Roberta Goloba je vsak trenutek v bistvu večja, ker postaja močnejši od tistih, ki so ga potisnili gor. Ker zdaj je on pri denarju in zdaj on deli. Ta kolesariat bo izkoristil za svoje ulično krilo, za svojo vojsko, ki jo bo uporabil v kakšnih trenutkih, preko sistema financiranja nevladnikov.«

Istočasno, ko so nas potisnili dol, so z razveljavitvijo glob podkupili protestniško gibanje. Kdo bo zdaj protestiral proti njim, ki so te odrešili glob? Moč Roberta Goloba je vsak trenutek v bistvu večja, ker postaja močnejši od tistih, ki so ga potisnili gor. 

Predstavnikov Cerkve ni poslušal nihče

V oddaji smo opozorili tudi na to, da Katoliška cerkev pri pripravi zakona ni bila povabljena v diskusijo, ko pa so se predstavniki sami prijavili na sejo odbora za kulturo, jih nihče ni poslušal. O tem je nedavno pisal predstavnik Slovenske škofovske konference Gabriel Kavčič, kako je eden od poslancev koalicije celo potiho vprašal, kako mora glasovati. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi pri kakšni drugi odločitvi, npr. evtanaziji? »Evtanazija bo prišla v parlament. In nekdo bo brskal po telefonu, drugi bo obračal liste, ko pa bo prišel čas glasovanja, bo vprašal, kako so se že zmenili ... Zgodil se bo civilizacijski prelom proti življenju človeka, odprla se bo možnost neslutenih manipulacij, zato, ker je nekdo brskal po telefonu. Ker ni hotel debate, ker je bilo že vnaprej dogovorjeno, da je ne bo, da se ne posluša.«

Škofje v boskarski ring niso šli

Mnogo ljudi je pogrešalo tudi odločnejši nastop slovenskih škofov, velike tiskovne konference, kjer bi bili zbrani in bi predstavili svoja mnenja, ni bilo. Cestnik meni, da je treba paziti, kdaj so stvari zelo prelomne in kdaj pojavljanje škofov lahko dodatno koristi nasprotnikom Cerkve. »Škofje morajo tehtati te trenutke, ker moramo vedeti, da nas skušajo pritegniti v boskarski ring, da bi se z njimi boksali. Pa ni nujno, da bi v ta ring tudi vstopili.«

Napredek družbe je, če drug v drugem vidimo koristnost. 

Zase se je potegnil zaradi demokratičnih vrednot

In kot še zaključuje Cestnik, težave v tem, da so znižali prispevek za verske uslužbence, ne vidi, pač pa je zanj bolj problem način, kako se to dela in ideološki podton. »Te poskuša diskvalificirati kot duhovnika in kristjana. In to ni prijetno. Pa tudi to še lahko sprejmeš, saj je Jezus rekel, naj bomo na to pripravljeni. Težko pa sprejmeš, da se gremo demokracijo in poslušanje drug drugega in vidiš, da je to popolnoma odstotno. Čeprav se ne bi potegnil zase, pač sprejmem, da je vlada tako odločila, pa se na drugi strani vseeno moram, ker se s tem postavljam za neke demokratične vrednote, za spoštovanja vsakega dela, vseh vidikov družbe. In da je napredek družbe, če drug v drugem vidimo koristnost.«

Prisluhnite celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

Spoznanje več
Arhitekt Matic Suhadolc (photo: Jože Bartolj) Arhitekt Matic Suhadolc (photo: Jože Bartolj)

Matic Suhadolc – Naš gost

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je leta 2021 med drugim prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove ...