Papež v Marseillu: Integracija je naporna, vendar daljnosežna

Svet | 23.09.2023, 14:31 Alen Salihović

Danes dopoldne se je papež Frančišek udeležil sklepnega zasedanja Sredozemskih srečanj, ki so se v Marseillu začeli 17. septembra, ter nagovoril približno 900 udeležencev, zbranih v dvorani Svetilniške palače. Poleg francoskih škofov so bili navzoči tudi škofje drugih škofij, ki ležijo ob Sredozemskem morju, mladi in predstavniki različnih združenj in političnih oblasti. Svetega očeta je na začetku prav tako pozdravil francoski predsednik Emanuel Macron, poroča Vatican News.

Po poročanju slovenskega uredništva Vatican News so bile morje, pristanišče in svetilnik so bile tri podobe, značilne za mesto Marseille, ki jih je papež Frančišek vzel za izhodišče svojega govora. Sredozemlje je opisal kot zibelko civilizacije in prostor srečevanja, ki ravno zaradi svoje bogate zgodovine »v sebi nosi globalno poklicanost k bratstvu, ki je edini način za preprečevanje in premagovanje konfliktov«.

Opozoril je, da se Sredozemlje iz zibelke civilizacije spreminja v grob dostojanstva, pri tem pa seveda mislil na problematiko migracije. Izpostavil je, da »glavno merilo ne more biti ohranjanje lastne blaginje, temveč zaščita človeškega dostojanstva«. »Na tiste, ki se zatečejo k nam, ne smemo gledati kot na breme, ki ga je treba nositi«, ampak kot na brate. Zgodovina nas poziva, da predramimo vest in preprečimo brodolom civilizacije. Zapiranje namreč pomeni vrnitev v preteklost. Rešitve ni v zavračanju, temveč v tem, da se v skladu z možnostmi zagotovi veliko število zakonitih in urejenih vstopov, ki bodo trajnostni zaradi pravičnega sprejema na strani evropske celine in v okviru sodelovanja z državami izvora. Reči »dovolj« pa pomeni zatiskati si oči; poskus, da bi sedaj »rešili sebe«, se bo jutri spremenil v tragedijo. »Integracija je naporna, vendar daljnosežna: pripravlja prihodnost, ki bo, če nam je to všeč ali ne, skupna ali ne; asimilacija, ki ne upošteva razlik in ostaja toga v svojih paradigmah, pa dopušča prevlado ideje nad resničnostjo in ogroža prihodnost, povečuje razdalje in povzroča getoizacijo, ki podpihuje sovražnost in nestrpnost. Bratstvo potrebujemo kot kruh. Že sama beseda »brat« v svoji indoevropski izpeljanki razkriva koren, povezan s prehrano in preživljanjem.«

Ob koncu je spodbudil: »Bodite morje dobrega, da bi k današnji revščini pristopili s sinergijo solidarnosti; bodite gostoljubno pristanišče, da bi sprejeli tiste, ki iščejo boljšo prihodnost; bodite svetilnik miru, da bi s kulturo srečanja razbili temna brezna nasilja in vojne.«

Vir: Vatican News