Županja, ki sama peče kruh in pridela hrano na vrtu

Via positiva | 31.08.2023, 18:00 Nataša Ličen

V sklopu tradicionalnega radijskega kolesarskega romanja bomo letos med odkrivanjem belokranjskih biserov obiskali tudi Semič. Na mestnem trgu pred cerkvijo sv. Štefana se bomo srečali s poslušalkami in poslušalci dan pred malim šmarnom ob deseti uri. K pogovoru smo povabili županjo, ki nam je opisala kraj, razvoj, način življenja, predstavila utrip ter njihove priložnosti za nadaljni razvoj kraja.

b vračanju nazaj proti Beli krajini, ko se po prečenju prelaza Gabrk na široko odpre pokrajina, je to zame eden lepših pogledov. Takrat si rečem, zdaj sem pa doma.

Mag. Polona Kambič je prva županja Semiča z več zaporednimi mandati. V občinski upravi so manjša med seboj zelo povezana in zavzeta ekipa, štiriindvajset ur razmišljajo o svojem kraju, delajo teamsko, pravi go. Polona, to se pozna, uspešni so tudi na razpisih, veliko je bilo že narejenega na izgledu, turizmu, atraktivnosti kraja. Z novimi uspešno pridobljenimi sredstvi bodo v prihodnje lahko naredili še več. Kot županja rada svoje ljudi tudi objame, če vidi, da to potrebujejo. Ko se ozre nazaj, je dejala v pogovoru, je vse, kar je bilo in je, prav. Doštudirala je ob redni službi, družini, tudi ob delu na kmetiji, ostarelih moževih starših in gradnji hiše, kar o njej zgovorno govori, da ji delovne navade niso tuje. Pri gradnji osebne in poklicne širine ji je ob strani vseskozi stala družina, mož in sinovi, za kar jim je neizmerno hvaležna.

»Redno, nekajkrat na leto, se srečujemo tudi z županoma ostalih dveh belokranjskih občin, Metlike in Črnomlja, za številne projekte je nujna redna koordinacija. Smo povezani in medsebojno se povezujemo, tudi z vzajemnimi udeležbami pri odmevnejših prireditvah.«

Učili so me, da je treba biti prizemljen in na stvari gledati trezno. Težave najprej prespati in jih potem preudarno reševati.

»Po dvesto letih smo lani znova posvetili farno cerkev sv. Štefana, povsem obnovljeno v notranjosti in zunaj. Trg pred cerkvijo je prav tako obnovljen, hiše živijo, pri obnovi pročelij smo prebivalcem pomagali tudi s sredstvi, jih spodbudili k urejenosti, da so zasadili cvetje, tako da je zdaj mestni osrednji trg sv. Štefana pravi biser, duša kraja, kjer se vsi dobro počutimo. To je leta 2021 opazila tudi Turistična zveza Slovenije in Semiču podelila laskavo priznanje najlepšega trškega središča, to nam je dalo zanosa in potrditve, da smo na pravi poti ter da moramo narediti še kaj.«

Svojo zemljo, naravo in okolico, sprejemamo takšno kot je, veliko je kamenja, to je kraška pokrajina, tu in tam pa so zaplate zemlje, ki jo morda zato še toliko skrbneje obdelamo. Pri nas je v razmahu ovčereja.

»Sem otrok številne kmečke družine, tudi poročila sem se na manjšo kmetijo. Tradicija je, da ima, če se le da, vsaka hiša svojo zidanico. Smo v glavnini manjši, ljubiteljski vinogradniki. Rečemo, če ima kdo na jesen še vina v svoji kleti, nekaj ni dobro, ali vino ni dobre kakovosti ali pa vinogradnik nima prijateljev.«

»Posebna je tudi kulinarika v Beli krajini, zaradi kamnite pokrajine je veliko drobnice in to znamo odlično pripraviti. Imamo potico, povitico in še marsikaj, morda so to preproste, a prav zato še toliko bolj zanimive jedi, ki pa jih ves čas izboljšujemo. Imamo tudi ribe, ribogojnico, odlične butične vinogradnike, vedno se je na kmetih dobro jedlo, hrana je pripravljena z ljubeznijo, morda je je malo, a tista okusna in nepozabna.«

»Kolpa zna narasti, če je v njenem zaledju deževje, trenutno jo je visoka voda zelo očistila, na glavnini ni trave, je prijazna reka. V našem folklornem izročilu se seveda kaže tudi mejni pas s Hrvaško, tako v govorici kot v ostalih oblikah kulture. Preplet različnih tokov skozi vso zgodovino se kaže tudi v oblačenju, noši, rokodelstvu in podobno. Pri nas je mir, odmik od hrupa, to moramo v prihodnje še bolj gojiti. V pripravi strategije razvoja smo dali poseben poudarek tudi turizmu, ne želimo si množičnosti, ampak gostov, ki znajo ceniti neokrnjenost in mirnejši odmik.«

Rekli so mi, da sem postrganček. Osmi, najmlajši otrok v družini. Vajena sem deliti, kar smo imeli smo si razdelili, vajeni skromnosti smo ponosili obleke drug za drugim. Vse smo si pridelali sami. Zato si tudi v svoji družini prizadevam, da imamo ves čas svoj doma pečeni kruh in hrano iz svojega vrta.

»Na občini dodatno spodbujamo mlade družine, zato se vračajo in po obisku vrtca ter v šoli vidimo, da je mladih vse več. Prav je, da odletijo kot lastovke, da se le potem radi vrnejo. V naši občini imamo trenutno edini tudi širokopasovno omrežje, kar je pomembna dodatna priložnost za mlade, da svoje delo lahko opravljajo od doma in jim ni treba preko Gorjancev.«