Tanja DominkoTanja Dominko
Dr. Ellen Foell in Barbara Popadič Štravs (foto: NL)
Dr. Ellen Foell in Barbara Popadič Štravs | (foto: NL)

Dr. Ellen Foell: Vprašani bomo, če smo bili drug z drugim ponižni in ali smo si služili?

Via positiva | 07.07.2023, 08:39 Nataša Ličen

V Planini pri Rakeku so pred dobrim mesecem v centru Mariapoli Spes slovenske pro-life organizacije Zavod Živim, Sara center in Nosečniški center Mamin svet gostile mednarodno konferenco prolife centrov držav s področja Balkana, z naslovom Together for life. Heartbeat Internacional je krovna organizacija nosečniških centrov iz vsega sveta.

Med osrednjimi gosti je bila dr. Ellen Foell, pravna svetovalka organizacije Heartbeat International, ki se je pred kratkim pridružila ekipi Heartbeat Ministry Services kot strokovnjakinja za mednarodne programe.

Vprašani bomo, če smo ljubili drug drugega, smo bili drug z drugim ponižni in ali smo si služili?

Ellen se je z delom za življenje (pro-life) seznanila kot članica ekipe, ki je zagovarjala miroljubne protestnike za življenje. Po diplomi na univerzi Case Western Reserve je več let delala kot odvetnica. Kot pravna svetovalka organizacije Heartbeat je bila ključna pri postavljanju temeljev za več mednarodnih pobud, vključno z Evropskim srečanjem voditeljev za pomoč v nosečnosti. Ellenino srce za mednarodni program v organizaciji Heartbeat spodbujajo družinske vezi z Azijo in Evropo.

Povabili smo jo v studio, pogovor z njo posneli za oddajo »Via positiva«. Pri prevajanju je pomagala Barbara Popadič Štravs.

Številne države so v demografski zimi

Dr. Ellen: "Heartbeat International je mednarodna zveza društev in organizacij za življenje, vključuje centre za nosečnost, centre za medicinsko pomoč nosečnicam, materinske domove in neprofitne agencije za posvojitve. Trenutno smo prisotni v 93 državah, imamo približno 3400 organizacij, ki so povezane z nami, med temi 1200 organizacij na drugi strani oceana, dva centra pa imamo v Sloveniji."

Moj mož pravi, strah je prihodnji dogodek, ki se zdi realen, a do njega običajno ne pride.

»Ko se soočamo s strahom, moramo razumeti, da je le-ta najprej v našem umu in včasih se to pozna tudi na našem telesu. Ko se potim, vem, da me je strah, takrat se ustavim in se vprašam, zakaj, česa se bojim? Dogodki se lahko zgodijo ali ne, toda mi izročamo svoje življenje v roke ljubečega Boga. Ob soočanju s strahom se torej soočamo s svojim mišljenjem. Na duhoven način bo soočanje lažje z molitvijo. Molitev nas usmeri v resnično

Z možem sva vedela, Bog nama bo dal popolnega otroka

"Prvič sem bila na obisku v Sloveniji in naj najprej povem, da je vaša država čudovita, zelo sem uživala, ljudje ste zelo prijazni in kar je najpomembnejše, ljudje, ki delujejo v Sara centru in v Zavodu Živim, ljubijo Boga."

Konferenca ni bila namenjena le Slovencem, ampak je vključevala vse centre iz Balkana, z vizijo združevanja, opogumljanja in medsebojnega sodelovanja pri delu za življenje.

"V to delo nisem šla prostovoljno, čeprav bi rada rekla tako, a če sem iskrena, sem potrebovala nekaj spodbude in prigovarjanj. Ne zato, ker ne bi spoštovala življenja od spočetja naprej, toda zato, ker je v naši trenutni kulturi zelo zastrašujoče podpirati življenje od začetka."

"Bila sem zaposlena kot odvetnica, v tistem času je delovalo gibanje s ciljem v miru zaustavljati vstop žensk v klinike za splave. Vključeni so vedeli, da lahko pristanejo v zaporu. Toda, verjeli so, da je bolj pomembno rešiti otroke pred smrtjo kot se zagovarjati pred Bogom. Moje delo je bilo, da jih zagovarjam. Tega nisem želela, saj sem delala v večji odvetniški pisarni in imela drugačne načrte. Potem pa me je poklical Bog in tako sem se nekaj let posvetila izključno temu delu."

Hočemo biti ali mislimo, da smo bolj pametni in boljši od Boga, toda Bog je Bog množic in obilja, zelo je radodaren.

"Gibanje je počasi nekoliko upočasnilo svojo dejavnost, umaknila sem se tako tudi jaz in bila vesela, da mi ni bilo treba več opravljati tega težkega dela. Poročila sem se in imela otroke."

"Toda v molitvi sem prosila za delo, ki bo imelo odmev v večnosti, in ko sem bila predstavljena organizaciji Heartbeat International, sem po Božji previdnosti začela delovati v tej organizaciji, zdaj sem vključena v mednarodni program, pomagam začeti, vzdrževati in krepiti odnose med centri po svetu."

Strah je vedno prisoten, to je delo hudiča in verjamem, da je tudi zato Jezus mnogokrat dejal: "Ne bojte se. Ne bojte se."

"Prvega otroka sem dobila pri petintridesetih, bilo me je strah odgovornosti, strah mnogih stvari, ki spremljajo prihod novega življenja. Toda imela sem k sreči podporo družine in cerkve. Strah obstaja povsod in z njim se bomo vedno soočali samski, poročeni, mladi ali starejši. Toda resnica je, da nam Bog pripelje naproti ljudi, ki nam pomagajo čez ta obdobja."

Čudež rojstva
Čudež rojstva © PixaBay

"Za mlade ljudi je strah danes še večji izziv, ker ga želijo na hitro premostiti. Toda s strahom se je treba soočati. Ko sem pričakovala prvega otroka, me je zdravnik opozoril na možnost, da bi se lahko rodil z Downovim sindromom. Jokala sem, bilo me je strah, toda vprašala sem se, bi to spremenilo moj pogled na življenje? Ne, še vedno bi bil popoln dar Boga moji družini. Zato se na strah nisem odzvala."

preizkušnja v nosečnosti

"Molila sem, se pogovarjala z duhovniki, in z možem sva vedela, Bog nama bo dal popolnega otroka. Strinjam se, pogosto naši strahovi prevladajo. Potrebujemo čas, da naredimo korak nazaj, globoko vdihnemo in si dovolimo slišati resnico. Ljubimo Jezusa in mu služimo. Služimo mu tudi preko pomoči dekletom in ženam v centrih za življenje."

"Vprašani bomo, če smo ljubili drug drugega, smo bili drug z drugim ponižni in ali smo si služili? Ni omejitev pri besedah življenja. Videla sem, kako to izgleda v praksi. Ljubim delo na Balkanu za življenje, v angleščini namreč beseda Balkan označuje razdvajanje."

Nimamo sposobnosti spremeniti slehernega srca, lahko pa spremenimo vsaj kakšno.

"Moja družina se seveda v vsem ne strinja z menoj, me pa spoštuje, mene in moje razmišljanje. Moja starša imata težko zgodovino, vesta kaj je trpljenje. Kot posamezniki živimo svoje življenje v širši kulturi, zvesto Gospodu, jasno izražamo svoja stališča in jih jasno tudi živimo."

"Um, duša in duh, vsi so vključeni v premagovanje strahu. Lani sem obiskala Ukrajino, na lestvici od ena do deset je bil moj strah nekje na štirici, pa sem vseeno šla. Vsak dan sem se zbudila z mislijo, da je moje življenje v rokah Boga. Psalm 139 pravi, vsak moj dan je bil vpisan v tvojo knjigo Gospod, še preden je nastal. To je resnica. Sv. Pavel pravi, ali živim ali umiram, sem v Kristusu. Tudi to je resnica in resnica me vodi, absolutna resnica je Jezus.

Vem, da me On vodi.

Če mu bom sledila, bom varna, biti pa moram biti tudi modra in previdna. Ob velikih odločitvah poiščimo nasvet, počakajmo, ne odzivajmo se na strah, odzovimo se na razmere. Ob soočanju z dogajanjem se soočimo z vsemi možnosti, ki so pred nami."

" Z vami želim deliti naslednje sporočilo za življenje, nihče ne more storiti vsega, toda vsak lahko stori nekaj. Po svetu smo priče različnim krizam, vsako leto se zgodi 72 milijonov splavov, kako se bomo odzvali?

“Together for Life” – Konferenca nosečniških centrov Balkana – Zavod Živim (zavod-zivim.si)

Storimo nekaj, poučujmo, molimo, bodimo dejavni, bodimo na voljo, naj se dotakne našega srca vsak nerojen otrok, ker to zlomi Božje srce. Številne države so v demografski zimi, v zahodni Evropi je večina držav na negativni ravni, gre za sebičnost ljudi, ki živijo v udobju, tega želijo obdržati zase. Nočemo imeti manj.

Spremeniti moramo svoj pogled, stališče svojega razmišljanja. Hočemo biti ali mislimo, da smo bolj pametni in boljši od Boga, toda Bog je Bog množic in obilja, zelo je radodaren."

Via positiva
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...