Dr. Zalka Drglin: Vsaka šesta ženska se srečuje s stisko po porodu. Pogovor lahko že veliko reši.

Svetovalnica | 19.05.2023, 11:19 Nataša Ličen

Po Festivalu duševnega zdravja, ki je bil včeraj na Gospodarskem razstavišču, smo se v jutranjem pogovoru z dr. Zalko Drglin, raziskovalko in strokovnjakinjo za ob-porodne stiske, pogovarjali o simptomih stresa in ostalih težav zamajanega duševnega ravnovesja. V ospredje smo postavili matere ob rojstvu otroka in njihovo, ter seveda skrb očetov, soočanje s strahovi in travmami. Spregovorili pa tudi širše, za vse populacije in v vseh življenjskih obdobjih, o korakih pomoči ob duševnih spremembah.

Želim srečno materinstvo in ne bodite prestrogi do sebe. »Razvrani« bomo težko v oporo otroku. Dovolj dobro starševstvo, podprto s celotno skupnostjo, je bistveno tudi za dobro prihodnje družbe.

»Prednost dogodkov, kakršen je bil včerajšnji Festival duševnega zdravja je, da smo v stiku z ljudmi. Nacionalni inštitut za javno zdravje ni namenjen sam sebi. Namenjen je ljudem in tudi moje predavanje se je dotikalo priprav na porod in tistega dela, ki ženske skrbi, torej različnih oblik strahu pred porodom ter pozneje povezanih z materinstvo. Nudimo osebna kratka srečanja, svetovanja in meni je zelo ljubo, ko pride ženska v pričakovanju na iskren in odprt pogovor, upam, da sem ji v pomoč z odgovori, da je potem njena pot malce lažja."

Dr. Zalka Drglin je raziskovalka s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ter svetovalka za obporodne stiske pri združenju Naravni začetki.

"Materinstvo je eden od največjih dogodkov v življenju odrasle ženske, povezan z visokimi pričakovanji do sebe in tudi družba ima visoka pričakovanja do žensk, ki bodo postale matere ali že so. Pri njih se posledično in povsem opravičeno pojavlja veliko vprašanj, veliko dvomov in najrazličnejši občutki. Po navadi si predstavljamo, da takrat, ko ženska zanosi, spozna, da bo dobila, oziroma se takoj popravljam, da bo rodila otroka, jo prevevajo čustva sreče, radosti, ampak kot vsak velik dogodek in dogajanje v življenju, je pričakovanje povezano tudi z vprašanji, kakšna mama bom ali bom zmogla ali imam dovolj moči, kakšen je odnos s partnerjem, kako bom rodila ali se bom zmogla soočiti s porodnimi bolečinami, skratka ta spisek je dolg.

     Ne moremo dobro skrbeti za novorojenčka, če nismo dobro povezani s seboj. 

Zato se je treba o vsem tem pogovoriti, spodbujam ženske, da se o tem pogovarjajo tudi z drugimi ženskami. Naj premislijo njihove izkušnje. Če imajo dober odnos s svojimi mamami, naj jih vprašajo, kako so same doživljale porod, kako so se soočale s poporodnim obdobjem recimo tudi prijateljice, ki jim zaupajo. Vprašajte, kako je bilo, kaj jim je pomagalo, kako so se soočale s kaotičnim obdobjem po rojstvu. Tisti, ki smo mame in očetje, vemo, kako naporne lahko postanejo neprespane noči in tako naprej. Ženske, vzemite si ta čas, čas za pogovor. Pomoč informacij in osvajanje novih veščin pri različnih virih je zelo pomembno."

Kaj se mora spremeniti v družbi, kar bi najbolj pomagalo, da bi, kot na telesne bolezni, na enak način gledali tudi na spremembe v duševnem počutju?

"Obsežno vprašanje. Se mi zdi, da je zelo pomembno razvijati sočutje, sočutje do drugih in sočutje do sebe in da se odkrito pogovarjamo. Če govoriva o materinstvu, kakšno je to obdobje? Vse se vrti okrog novorojenčka, razumljivo in prav je tako, toda, ne pozabimo tudi na mamo in njeno počutje. Tudi na očete. Ponudimo jim priložnost spregovoriti tudi o drugih plateh starševstva, o tegobah, težavah. Zaznati kaj čutimo in o tem spregovoriti je izjemnega pomena. Ne moremo dobro skrbeti za novorojenčka, če nismo dobro povezani s seboj. Ob boljši prisotnosti v vsem kar se dogaja, pristnosti, povezanosti s seboj, smo lahko tudi bolj avtonomni, svobodnejši, kar je izrednega pomena za dobro družinsko življenje.«

Koliko je depresij?

»Hvala za vprašanje. Ocenjujemo, da vsaka šesta ženska po porodu trpi zaradi poporodne depresije. Podobno je z ženskami v nosečnosti. Če dobro pomislimo, to ni nenavadno, ker je rojstvo velika sprememba v življenju, spremenilo se je tudi telo matere. Vse ženske tudi ne živijo v idealnih okoliščinah, ki bi omogočale dobro družinsko življenje. So ženske, ki imajo težave v odnosu s partnerjem, ženske, ki so ostale same v nosečnosti, imajo težave s finančnimi sredstvi. Morda nimajo varnega doma, marsikaj lahko otežuje dobro materinstvo.

Če ni zdravega materinstva, zdravega starševstva, to občuti celotna družba, začnejo se v ljudeh pojavljati različni strahovi. Bojimo se odgovornosti novega življenja, zato je pomembno začeti pri materinstvu, očetovstvu, pri starševstvu. Ker je to ključno za rast in napredek celotne družbe.

Ne moremo dovolj poudariti, kako pomembno je to področje. Tudi znanost danes, perinatalna psihologija, govori o pomembnosti podpore celotne družbe ženskam že v nosečnosti, kajti ženske, kot sem prej že omenila, lahko stisko doživljajo že v nosečnosti. Njeno duševno zdravje je povezano z razvojem otroka v njenem telesu. Stres v nosečnosti za otroka ni dober. Ne govorim o kratkotrajnih stresih, ki so del našega vsakdana in se z njim znamo soočati. Govorim o stresu, ki traja dlje časa in je povezan z močnejšim doživljanjem, ta ima vpliv tudi na otroka. To je danes že dokazano. Zato je tako zelo pomembno biti v podporo vsaki ženski v nosečnosti, da ima dovolj počitka, sprostitve, da ni preobremenjena in še marsikaj drugega. Celotan skupnost bi morala poskrbeti za dobro ženske. Izziv povzroča tudi individualizacija, ko je odgovornosti naložena posamezniku, kar je lahko zelo krivično.

Idealne, popolne mame ni. Ne obstaja.

V psihologiji ne govorimo o idealu, govorimo o dovolj dobrem materinstvu. Odnos negujeta oba partnerja, enakovredno. Lepo je opazovati danes vse več očetov in njihovo aktivno vključenost v vgojo otrok. Tudi za zgodnji dober otrokov razvoj je ključnega pomena tesna zaveza očeta in matere ter njun vzajemni lep odnos.«

Kakšni so znaki depresije?

»Poporodno otožnost je normalna, doživi jo večina žensk. Mine v nekaj dneh, ženske so lahko bolj jokave, ne doživljajo več tolikšnega veselja. O resnejših stiskah pa govorimo, ko ženske ne čutijo več veselja ob stvareh, ki so jih prej rade opravljale. So pogosto objokane, pojavi se nespečnost, nimajo teka ali se prenajedajo, čutijo tesnobo, kar se izkazuje anjpogosteje kot tiščanje v prsih. Lahko doživlja napade panike. Včasih gredo ženske s takšnimi simptomi po prvo medicinsko pomoč, kjer telesnih sprememb ni opaziti. Premlevajo misli, da ne bodo zmogle, je vse skupaj zanje preveč in podobno. Materinstvo lahko nekatere ženske zelo obremeni. Veliko informacij o tem najdete na spletnih straneh Nacionalnega inštituta.

Vsak izmed nas ima vzpone in padce v svojem duševnem življenju.

Pomembno je poiskati pomoč, če določeni spremenjeni znaki vztrajajo dva tedna ali če so zelo močni. Takrat pojdite po pomoč, poiščite zdravstvene strokovnjake, ki vas bodo usmerili. Zaupajte se osebnemu zdravniku, če vas obiskuje patronažna medicinska sestra še v tem najzgodnejšem obdobju, se lahko njej zaupate. Vse večja je tudi anonimna mreža prve pomoči prek telefonskih klicev. Če primerjamo s prejšnjim stoletjem, je veliko več priložnosti danes, da dobimo osnovno pomoč in potem usmeritev k trajnejši pomoči in podpori, če je to potrebno.«

Saj ne govorimo o novodobni razvajenosti mamic, kaj ne?

»Nikakor ne. S podobnimi težavami so se vedno srečevale mlade matere. Je pa res, da je bilo včasih to veliko bolj tabuizirano kot danes. Če so prepoznali stisko pri materah, so včasih ljudje govorili, da ji je zavrelo mleko. To je bil izraz, s katerim so opisali, da je se je znašla v hujši duševni stiski.«

Mislim, da je treba zelo poudariti še en vidik sodobnega materinstva, nikoli v človeški zgodovini ni bila ženska toliko časa sama, skoraj izolirana, v skrbi za dojenčka. Evolucijsko gledano je bila vedno del širše skupnosti, ki ji je ponudila naročje, nekdo je popestoval otroka, poskrbel za prehrano, danes pa številne ženske, s katerimi se srečujem, rečejo: »Moj partner je ljubeč, skrben, toda on ima številne druge obveznosti. Zjutraj gre in se vrne pozno popoldne. Jaz sem z otrokom ves dan sama.« Nikogar nimajo, s akterim bi delile svoje skrbi. Zato, bodimo jim v oporo, in naj celotna skupnost skrbi za dobro mamic in otrok.

Seveda, ne smeva pozabiti, tudi očetje, možje so lahko v stiski ali v depresiji po rojstvu otroka. Starševstvo je zelo pomemben vidik. Spregledana depresija lahko postane kronična, s tem pa odvzeto varno okolje in dobra čustvena povezanost staršev z otrokom. Otrok lahko razvije drugačne vzorce, slabše samospoštovanja, izgubi vero v svet in zaupanje v druge ljudi. Žensk, ki se srečujejo s stiskami, ne smemo obtežiti s krivdo, niso krive za takšne občutke. Poskrbimo, da so vsaj zunanje okoliščine materinstva in očetovstva kar se da optimalne in dobre. Zato toliko poudarjamo, da je pomembno razumevanje tudi delovnega okolja, ki ga potrebujejo starši na začetku družinskega življenja.«

Pomenljiv je bil tudi klic poslušalke Marije iz Domžal, ki je v glavnini povzela razmišljanje naše sogovornice.