Mag. Nastja Mulej | (foto: Jakob Čuk)
Bi radi, da vas imajo radi?
Svetovalnica Nataša Ličen
Ob Dnevu ustvarjalnosti in kreativnosti, ki so ga pri Združenih narodih razglasili za 21. april, smo se z mag. Nastjo Mulej pogovarjali o načinu razmišljanja, s katerim postanemo v družbi bolj zaželeni in dobrodošli. Ljudje lepšamo svojo zunanjost, za to porabljamo veliko denarja, vedno manj pa se trudimo za lepoto svoje notranjosti. V dobro vseh je skrajni čas, da to spremenimo. Kako?
Odgovore najdete v knjigi »Kako imeti čudoviti um« Edvarda de Bona, ki jo je za slovenski prostor prevedla in uredila Nastja Mulej.
Dolgočasno je stati na mestu: Tako je! Pika. Konec. Ker sem jaz tako rekel!
Kako lahko nadzorujemo svoje misli? In, zakaj bi jih?
»Če želimo bolje sobivati, se s tem začne, z nadzorovanjem svojih misli, s tem svojih besed in dejanj. Učimo se biti boljši sogovorniki in bolje sodelovati v službi, v lokalni soseski, doma. Vse se začne z nadzorovanjem svojih misli, s tem lahko postajamo tudi veliko bolj zanimivi v družbi.«
Mag. Nastja Mulej se ne samo ljubiteljsko, ampak tudi profesionalno ukvarja s kreativnostjo. Pojasnila je, da so se za razglasitev Dneva ustvarjalnosti in kreativnosti trudili dve desetletji. Razglasitev podpira in spodbuja k uresničitev štirinajstih ciljev ZN, ki bi jih hitreje dosegli ravno s kreativnostjo na področjih boljšega sobivanja vseh ljudi sveta.
Ni mnenje tisto, kar šteje, šteje tisto, kar skupaj ustvarimo.
"Dober razmišljevalec je skromen razmišljevalec. Razmišljamo, da skupaj nekaj ustvarimo, tudi dobre odnose. To je tisto, kar želimo. Če bomo stali le na svojih stališčih bomo težko gradili odnose. Tako rekoč ima vsaka oseba na tem svetu drug pogled na isto zadevo. Ker ima drugačne izkušnje, druge informacije, morda druge privzgojene vrednote in morda drugačno trenutno občutje."
Do ljudi je veliko lažje pristopati s hvaležnostjo in s spoštovanjem.
»Nadzorovanja svojih misli se lahko naučimo. Lahko smo bolj zanimivi z zastavljanjem primernejših vprašanj in kar je morda najosnovnejše pri De Bonu, da se ne zakopljemo v barikade, prepričani, da je tista ena naša misel, ideja, trditev, edina pravilna. To bo uničilo vsak odnos.«
Kako gradimo dober odnos?
»De Bono je meni čudovit prav zato, ker nas vedno znova opominja, da imajo drugi ljudje drugačne poglede, drugačne zaznave, izkušnje, vrednote, so prebrali drugo literaturo, druge informacije prejeli in zato vidijo stvar drugače. Dober sogovornik bo zainterisiran sogovornik, da se nauči kaj novega, da izve česar še ni vedel. To bo gotovo bolj pritegnilo sogovornika, kot če rečemo, to ni res, nimaš prav, motiš se ... «.
Izgledalo bi izjemno rigidno, če bi imeli danes iste poglede na določene stvari kot smo jih imeli pred nekaj leti.
Poslušati, kdaj pa morda lahko prekiniti?
»Tudi tišina je lahko pomemben del govora. Ne želimo pa prekinjati, ko drug sogovornik svojo misel šele plete. Če nismo vešči razmišljanja nas bo jezik prehiteval in bomo z besedami bolj streljali kot božali. Vsakdo, ki bi bil rad dober razmišljevalec in dober poslušalec ve, da ni bistvo v tem, da ves čas govorimo, ampak tudi v dobrem poslušanju.«
Sposobnost menjave mnenja
»Če nikoli ne spremenimo svojega pogleda, prepričanja, zakaj potem sploh imamo um? Naša prepričanja niso zabetonirana. Ko nekaj bolje razmislimo, seveda lahko spremenimo svoj pogled. Kolikokrat so znanstveniki ob novih ugotovitvah spremenili marsikateri pogled. Rada se pošalim in rečem, ko sem jaz hodila v šolo, je bilo na nebu devet planetov, potem so rekli, da jih je le osem, no, zdaj Plutonu spet namenjajo status planeta. Skratka, ko pride nova informacija, nova ideja, lahko spremenimo tako znanstveni dokaz kot seveda svoje mnenje. Ne, pri tem ni nič narobe, to samo pomeni, da rastemo, se učimo in sprejemamo.«
