Ali vlada z obljubami o reformah, ki jih bo poslala v Bruselj, zavaja?

Komentarji | 14.04.2023, 13:32 Alen Salihović

Vlada je sprejela nacionalni reformni program za letošnje leto, ki ga mora država skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati Evropski komisiji. Med drugim vključuje reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov. Prav tako program vključuje načrte ukrepov in investicij na področju sistemov socialnega varstva, zdravstva, javnega sektorja, izobraževanja, spodbujanja produktivnosti in zelenega prehoda. Ob vsem naštetem torej ni odveč vprašanje ali vlada z obljubami o reformah, ki jih bo poslala v Bruselj, ne zavaja. Njene napovedi o časovnicah in prestavitvah reform so bile namreč v minulih tednih večkrat v ospredju poročanja.

Nacionalni reformni program za letošnje leto, ki ga mora Slovenija poslati Bruslju, se zdi, kot da je pisan izven vseh okvirjev. Lahko bi rekli, da v tem primeru drži rek: papir res vse prenese. Če je vladna koalicija na čelu s stranko Svoboda, ki ves čas trdi, da bo delala drugače, še lani in tudi v začetku letošnjega leta po vrhih koalicije napovedovala kup reform, ki naj bi se že letos začele izvajati, pa je kar hitro besedo »reforme« spremenila v besedo »časovnica« in leto 2023 že prestavila v leto 2025 ter 2026, češ, vsega se ne dá narediti v enem letu.

Potem pa taista vlada pripravi besedilo reform za Bruselj, pazite, ki jih bo izvajala v letošnjem letu, in zapiše, da nas čakajo reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov ter zelenega prehoda.

Kot da ne živimo v isti državi pod isto vlado. Zdi se, da dokumente piše nekdo, ki lastne vlade ne posluša in ki lastni vladi ne sledi niti na vladnih novinarskih konferencah. Gre za veliko metanje peska v oči. Gre za sramotenje spomina lastnega naroda, ki danes v živo spremlja, kaj vse se bo naredilo, potem pa že naslednji dan ugotavlja, da pač vse ne bo šlo tako. Seveda z izgovori, da nimajo še vsega usklajenega, da njihova komunikacija ni najboljša, ob tem pa skoraj nikoli ne predstavijo finančnega okvirja. Češ, bo pokril proračun. Ja, kdo pa je proračun? Mi, davkoplačevalci. A to izpustijo. In vse to kupujejo tako mnogi mediji kot večina državljank in državljanov. Žalostno in po svoje tudi malo sramotno. Če bi predhodna vlada toliko napovedala, kot napoveduje ta, bi jo ulica že odnesla. A zdaj se ne zgodi nič. Karavana gre naprej.

Gre za sramotenje spomina lastnega naroda, ki danes v živo spremlja, kaj vse se bo naredilo, potem pa že naslednji dan ugotavlja, da pač vse ne bo šlo tako. Seveda z izgovori, da nimajo še vsega usklajenega, da njihova komunikacija ni najboljša, ob tem pa skoraj nikoli ne predstavijo finančnega okvirja.

Tudi rokohitrska odločitev vlade o prestavljanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz enega žepa v drugi, in to brez zagotovila, da če jim jutri v zdravstveni blagajni zmanjka denarja, da teh 36 evrov ne zvišajo na 50 ali 60 evrov, in tudi brez zagotovila, da bomo dobili storitev prej, ni nič drugega kot všečna poteza. Zdravnikov imamo toliko, kot jih imamo. Bolnišnic prav tako, medicinskega osebja ni nič več in tudi po spremembi plačevanja jih ne bo. Tako je več denarja v zdravstveni blagajni zgolj še ena pest peska v oči aktualne oblasti, na čelu z obljubami o reformah, ki bodo romala v Bruselj.