Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Hladnoljubne rastline, kot so čebulnice, solate, kapusnice, bodo imele spomladi zelo malo časa, da bi naredile lep pridelek, ker bo prehitro vroče. Treba bo kar pohiteti. (foto: Sandie Clarke / Unsplash)
Hladnoljubne rastline, kot so čebulnice, solate, kapusnice, bodo imele spomladi zelo malo časa, da bi naredile lep pridelek, ker bo prehitro vroče. Treba bo kar pohiteti. | (foto: Sandie Clarke / Unsplash)

Pripravimo semena, gremo na vrt!

Svetovalnica | 15.03.2023, 16:49 Mirjam Judež

Marec se je prevesil v drugo polovico in na našem vrtu je z nekaterimi opravili potrebno kar malo pohiteti. Kaj lahko sadimo in sejemo v hladne rastlinjake, kaj pa še vedno vzgajamo na toplem in kaj lahko »vržemo« kar neposredno na gredo? O tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir.

Najprej povejva nekaj besed o šalotki in njenih prednostih pred čebulo.

»Šalotka je po okusu boljša kot čebula. Za gurmane je šalotka nekaj posebnega. Naše stare mame, gospodinje so jo ohranjale na vrtovih, ker je čebula marca »izzvenela«, začela je poganjati, gniti. Če nisi zelo zgodaj posadil čebulčka, da si imel mlado čebulo že v maju, si ostal brez. Šalotka zdrži do novega pridelka, v skladišču počaka tudi do julija. Poleg tega, da je dobrega okusa, je zelo trpežna.

Kako in kdaj jo sadimo?

»Razmak naj bo 20 ali 25 cm, odvisno, kako velik vrt imamo. Nekateri šalotko v spomladanskem času redčijo. Iz šopa več rastlin pulijo ven posamezne rastline, jih uporabljajo kot mlado čebulo, ko zmanjka lanskega pridelka. Šalotka je vsestransko uporabna. Pri čebulčkih, šalotkah, česnu, je priporočljivo, da jih sadimo na greben, da so malo dvignjene od tal, če pride mokro vreme. Tako niso zabite v tla in voda ne zastaja. Šalotka ima rada sonce, suho. Sadimo jo kot čebulček čim hitreje zdaj spomladi. Za česen je zdaj že skrajni čas. Tisti, ki bodo česen sadili v aprilu, ga bodo dali več v zemljo, kot ga bodo dobili ven.«

V rastlinjaku se zemlja suši tudi v globino. Tudi v globino jo bomo morali namočit. Če bomo sproti zalivali, ko bomo sadili ali sejali, bomo namočili samo vrhnjo plast. Svetujem, da se zemljo v rastlinjaku plitvo obrne in se jo v večernem času dobro namoči, potem pa zjutraj poseje. 

Prvi česen že kuka iz zemlje.

»Ker smo ga sadili v februarju, ko je bila sorazmerno topla zima, zdaj že kuka iz zemlje, ta česen dá lahko tako velik pridelek kot jesenski. Vsak dan šteje. Marčevski pridelek ne bo tako debel. Čebulnice imajo rade hladno. Letošnje leto lahko pričakujemo, da bo v aprilu že kar toplo, zemlja se bo segrela, hladnoljubne rastline, kot so čebulnice, solate, kapusnice, bodo imele spomladi zelo malo časa, da bi naredile lep pridelek, ker bo prehitro vroče. Treba bo kar pohiteti.«

Kako je z oskrbo česna? Kako prepoznamo čebulno muho?

»Česen skoraj ne rabi dognojevanja. Česen v marcu lahko celo zalijemo, sicer ga ne zalivamo. Bolj moramo biti pozorni na napad muhe, ki v tem času že leti. Čebulna muha je malo kasnejša. Muhe delajo škodo na čebulnicah. Ali že leti, ugotovimo tako, da obesimo rumene plošče nad posevek in vidimo, če so se drobne mušice ujele na lepljive plošče. Ko letijo škropimo čebulo z mešanico mleka in vode, s tem nevtraliziramo kislo reakcijo, ki jo povzroča kisli dež. To pa »drži« le do naslednjega dežja, potem moramo postopek ponavljati. V ekološkem vrtnarjenju imamo samo en pripravek oz. čaj, ki ga uporabljamo tudi kot kurativo, ko so ličinke že prisotne na rastlinah, to je čaj iz rabarbare. Za naslednje leto si lahko naberete liste in jih posušite. Čaj se naredi tako, da vzameš 5 listov (brez stebel), jih skuhaš v litru vode, to razredčiš s 5 litri vode. S tem poškropiš ali zaliješ z zalivalko, da dobro omočimo rastlino.«

Na vrt lahko presajamo sadike solat, kapusnic, blitve, peteršilja. Vse te rastline prenesejo mejne minus temperature.
Na vrt lahko presajamo sadike solat, kapusnic, blitve, peteršilja. Vse te rastline prenesejo mejne minus temperature. © Vi Tran / Unsplash

Koliko moramo hiteti s sajenjem na prosto?

»Pri sajenju na prosto, na grede, je odvisno, kakšno lego imamo. Če imamo sončne lege, moramo prej začeti, na senčnih legah smo lahko še malo zaspani. Če imamo hladne rastlinjake, najprej sejemo v platoje, da vzgojimo sadike. Por, peteršilj rabita za kaljenje višjo temperaturo kot solatnice in kapusnice. Spomladi imamo kar problem, ker nam peteršilji in korenčki ne pridejo ven. Če je toplo, je suho, če je vlažno, je mokro. Nič od tega jim ne odgovarja, zato semena čakajo v zemlji na optimalne pogoje. Lahko si pomagamo s sadikami.«

Kaj sejemo, sadimo neposredno v rastlinjake?

»Blitve še, za špinačo je prepozno. Špinačo lahko sejemo na prosto, a za to je zdaj zadnji čas, sicer bo šla hitro v cvet. Tudi rukolo sejemo ven. Če pridelujemo sadike kapusnic, zelje, kolerabice, lahko sejemo neposredno v rastlinjak, potem to presadimo ven, da bomo imeli hitreje sadike. Vse našteto lahko sejemo tudi na zunanje grede, ker te rastline prenesejo tudi nizke temperature. Kaleče rastline tudi pri - 7 stopinjah ne propadejo. Ko se otopli, normalno delamo z njimi: presajamo, jih zalivamo. Za grah in bob je še in že čas. Letos ga sadimo v senčno lego, ker bo aprila že zelo toplo in grah, bob, ki ga sadimo v marcu, v maju cveti in če je takrat nad 25 stopinj, cvetovi odpadajo.«

Kaj pa, ko ti radiče v rastlinjaku napadejo uši?

»Uši so prišle, ker je v rastlinjaku sorazmerno toplo, voda izhlapeva, fotosinteza zelo hitro poteka zaradi svetlobe in toplote in ker ni dovolj vlage, so se pojavile uši tudi v rastlinjaku. Svetujem, da radiče z lopato (poskusite zajeti čim večjo grudo) prestavite na vrt, jih zalijete. Uši bodo šle, ker bo radič začel bolje funkcionirati. Sadike solat, ki so ostale v rastlinjaku, in so raste blizu radiča, pa je treba bolje zalivati.«

Slavi Košir in Fanči Perdih
Slavi Košir in Fanči Perdih © Matjaž Merljak

Koliko zalivamo v rastlinjaku?

»Smo že v pomladnem času, ko je zemeljski izdih. Zemlja zdaj v zrak daje vlago, se hitro izsuši in je treba več zalivati kot pozimi in jeseni. Rastlinjak čez dan odpiramo, da se čim bolj zrači, v jutranjem času pa zalivamo, da se zemlja do popoldneva odcedi. Ker so čez noč nizke temperature, ne zalivamo zvečer, ker se rastline zelo napijejo in kot take so zelo dovzetne na poškodbe od mraza. Spomladi je treba začeti zalivati bolj intenzivno. Pri ušeh najbolje pomaga čaj iz kopriv. Lahko z njim zalivamo ali poškropimo. Če imamo mali rastlinjak, zalivamo s zalivalko, v velikem pa popršimo. Čaj se skuha iz 1 poganjka 20 cm, ki se je posušil ali isto količino, če imamo narezano koprivo. Koprivo damo v liter vrele vode, prevre, 15 min počakamo, to razredčimo z 10 litri vode. Naredimo podobno kot z rabarbaro. To delamo 3 dni zapored ali 1x na teden. To blagodejno vpliva na vse rastline, stimulira pretok snovi, sploh, ko so velika temperaturna nihanja, ko je ponoči hladno, čez dan toplo. Čez dan rastline naredijo toliko organskih snovi za rast, da je zvečer ne uspejo transportirati po vsej rastlini, zato pridejo reševati problem uši.«

Je smiselno preventivno zalivati v rastlinjaku s koprivinim čajem?

»V spomladanskem času absolutno. Kopriva ne samo stimulira pretok snovi, ampak spodbuja delovanje dušika, rastlina hitreje črpa snovi iz tal in hitreje raste.«

Čez zimo ni bilo nič vode, zemlja je suha, pusta. Je smiselno, da pred prvo setvijo zemljo dobro namočimo ali zalivamo kar sproti?

»V rastlinjaku se zemlja suši tudi v globino. Tudi v globino jo bomo morali namočit. Če bomo sproti zalivali, ko bomo sadili ali sejali, bomo namočili samo vrhnjo plast. Kar se tiče priprave tal v rastlinjaku, svetujem, da se zemljo plitvo obrne, če bomo sejali direktno in se v večernem času dobro namoči. Zvečer zemlja vdihuje, zjutraj zemlja izdihuje. Dokler nimamo rastlin v tleh, lahko v večernem času namočimo, da bo zemlja čim globlje potegnila vlago, potem pa naslednji dan sadimo v navlaženo zemljo.«

Rastlinjak čez dan odpiramo, da se čim bolj zrači, v jutranjem času pa zalivamo, da se zemlja do popoldneva odcedi. Ker so čez noč nizke temperature, ne zalivamo zvečer, ker se rastline zelo napijejo in kot take so zelo dovzetne na poškodbe od mraza.

Kaj se v tem času seje na vrtove?

»Zdaj se lahko direktno seje zimsko pomladanske solate, ki so tudi odporne na mraz. Poletne še ne, tisto se bo sejalo začetek aprila, za zimske in zimsko pomladne je pa zadnji čas, da jih posejemo. Vedno poudarjam, sejmo v vrsto. Tudi berivko. Zakaj? Ker ne znamo posejati ravno prav gosto. Pri setvi v vrsto je vedno možnost, da se rastline umikajo v prazen prostor. Če posejemo počez, je setev pregosta in rastline rastejo, dokler ne zapolnijo prostora in potem ne morejo naprej. Pojavijo se plesni in v kolobarju posevek povsem uničijo.«

Kako je s sadikami, ki jih bomo vzgojili v zaprtih prostorih? Kaj sedaj sejemo?

»Na vrt lahko presajamo sadike solat, kapusnic, blitve, peteršilja. Vse te rastline prenesejo mejne minus temperature. Tudi če bo slana, ni problem. Ravno tako to sejemo v platojčke za sadike, da bomo imeli hitreje sadike kot če sadimo direktno na vrt.«

Najbolj optimalna setev paradižnikov je sredina marca, potem je sadika ravno prav velika, krepka in primerna za sajenje na prosto konec aprila, začetek maja.
Najbolj optimalna setev paradižnikov je sredina marca, potem je sadika ravno prav velika, krepka in primerna za sajenje na prosto konec aprila, začetek maja. © Markus Spiske / Unsplash

Zdaj je čas za setev paradižnikov.

»Drži. Če jih sejemo prezgodaj, so rastline pretegnjene, porabijo vso hrano, moramo jih vsaj dvakrat presajati in so že utrujene pred sajenjem na prosto. Najbolj optimalna setev je okrog 15. marca, potem je sadika ravno prav velika, močna, krepka in primerna za sajenje na prosto konec aprila, začetek maja.«

Kar posejemo, vzgajamo na toplem, da vznikne, potem pa platoje prestavimo v rastlinjake. Jutra, noči so še hladne.

»Za paradižnike je še malo prehladno, do začetka aprila jih bomo imeli na okenski polici, v začetku aprila, ko bo bolj toplo, pa jih damo v hladen rastlinjak, da jih že malo utrdimo. Kapusnice, solate, pore … Počakamo, da pogledajo klični listi iz zemlje, včasih je že par ur preveč, potem pa jih takoj umikamo v hladen rastlinjak ali zavetje balkona in jih tam pustimo, da se rastline utrdijo in rastejo s svojim tempom.«

Svetovalnica
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...