Kakšna misel o dogajanju v Ukrajini ves čas hodi po glavi sodniku Jakliču?
Oddaje | 21.03.2023, 13:21 Alen Salihović
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je države pozval, naj vztrajajo, da bi dosegli pravico pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Rusijo je pozval, naj ugrabljene ukrajinske otroke vrne v njihovo domovino, preiskavo sodišča v zvezi s tem pa označil za apolitično in neodvisno. Sodišče s sedežem v Haagu je sicer že v petek izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi nezakonite deportacije otrok. Za komentar dogajanj v Ukrajini smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« vprašali ustavnega sodnika, profesorja Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford UK, Harvard USA).
Je NATO vpleten v vojno?
Ustavni sodnik Jaklič je uvodoma kot laik ugotavljal, da čeprav NATO uradno ni vpleten v vojno v Ukrajini, pa po svoje je, saj Ukrajini države članice NATA dobavljajo orožje. »Če nekoga oborožuješ in v tem tem primeru ne vidim alternative, saj se Ukrajina po moji oceni sama brez zahodnega sveta ne bi mogla boriti, vendar po drugi strani to pomeni, da lahko govorimo, da države članice NATA niso vpletene, pa v resnici so še kako vpletene v samo vojno.«
Ko je nekdo stisnjen v kot, se lahko zgodi vse mogoče
Našega sogovornika vojna v Ukrajini, torej na obrobju Evrope, skrbi. Ob tem je opozoril na zapiranje zanke, ki jo vse bolj občuti ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vojno začel: »Zdaj smo bili priča obtožbi oziroma tiralici Mednarodnega kazenskega sodišča tako, da se ta zanka vse bolj zapleta in ko je nekdo stisnjen v kot, se lahko zgodi vse mogoče. To je moj laični pogled, nisem obramboslovec, ampak ta misel mi ves čas hodi po glavi. In če sem odkrit, razmišljam o tem, razmišljam tudi o varnosti svoje družine. Takšni konflikti so se tekom zgodovine vedno dogajali.«
Pri izdaji naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi nezakonite deportacije otrok Rusija trdi, da Mednarodno kazensko sodišče nima pristojnosti, prav tako ne pri preiskavi vojnih zločinov. A kot opozarja ustavni sodnik Jaklič so tudi v preteklosti bila ustanovljena »ad hoc« sodišča med katerimi je spomnil na sodišče, ki je preiskovalo genocid v Ruandi. »Takšne precedense imamo. Saj Nürnberg je bil sam prvi takšen resnejši precedens. Ali mislite, da so nacistično Nemčijo prej prosili za pristop k nürnberškemu tribunalu? Seveda niso! In tudi bilo bi nesmiselno, če bi veljalo zgolj za tiste države, ki v naprej soglašajo, druge pa lahko to počno. To nesmiselno.«
Ali mislite, da so nacistično Nemčijo prej prosili za pristop k nürnberškemu tribunalu? Seveda niso! In tudi bilo bi nesmiselno, če bi veljalo zgolj za tiste države, ki v naprej soglašajo, druge pa lahko to počno.
Ukrajinski generalni tožilec doslej sprožil preiskave 72.000 primerov domnevnih vojnih zločinov
Medtem ICC Rusijo poziva, naj ugrabljene ukrajinske otroke vrne v njihovo domovino. Sodišče zavrača argumente, da je šlo v primeru tisoče ukrajinskih otrok, ki so bili iz sirotišnic in zavetišč poslani v Rusijo, za humanitarno evakuacijo. Dejstvo, da so ruske oblasti poenostavile posvojitve in otroke sprejele za ruske državljane po hitrem postopku, je jasen dokaz načrta za prekinitev vezi z Ukrajino in spremembo njihove ukrajinske dediščine, trdi sodišče. Ukrajinski generalni tožilec je doslej sprožil preiskave 72.000 primerov domnevnih vojnih zločinov.
Rusija ni demokracija
»Pri tej vojni vidim boj med demokratičnim delom sveta, ki verjame v temeljne človekove pravice in svoboščine, pravzaprav gledamo civilizacijski trg med tem delom sveta in tistim, ki tega še ni povsem ponotranjil, to je pa ta Putinova Rusija. Ampak tudi ne samo Putinova Rusija, saj Rusija ni demokracija. Notranje tega civilizacijskega vprašanja še razčistila. Saj poznamo umore novinarjev ter ostalih zadev, ki ne sodijo v demokracijo,« je o Rusiji dejal ustavni sodnik Klemen Jaklič.
Preostala vsebina oddaje
V oddaji je komentiral tudi odločitev ustavnih sodnikov o zadržanju izvrševanja kazni zapora ter zadržanje izvajanje zakona o RTV, nismo pa mogli tudi mimo vloge civilne družbe. Več o tem pa na naši spletni strani.