"Če Ukrajini odrečemo pomoč, bo padla"

Novice | 09.03.2023, 06:11 Petra Stopar

»Predsednik Putin si je želel manj Nata, a dobiva ravno nasprotno – več Nata,« je v torek v Stockholmu dejal generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg. Prizadeva si, da bi Švedska in Finska v Nato vstopili čim prej ali vsaj do julijskega vrha v Vilni. Po nedavnem zastoju v postopku približevanja vidi napredek.

Stoltenberg je po pogovoru s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom v Stockholmu ocenil, da je prišel čas za končanje postopkov ratifikacije pristopnih protokolov Švedske in Finske v parlamentih držav članic Nata. Medtem ko so druge zaveznice pristopne protokole potrdile, tega še nista storili Madžarska in Turčija. Slednja je zagrozila, da bi lahko ratificirala samo protokol Finske, ne pa tudi Švedske.

Januarja so bila tako prekinjena pogajanja med Turčijo in nordijskima državama, potem ko je pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu desničarski skrajnež sežgal izvod Korana. Turške oblasti so Švedski že pred tem incidentom postavile več pogojev za vstop v Nato. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke, kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016.

Nato je enoten, naše zavezništvo je močnejše kot kdajkoli prej in bo kmalu večje.

Stoltenberg zdaj pravi, da je Švedska te zaveze izpolnila: »Turčija ima legitimne varnostne pomisleke. Nobena Natova zaveznica ni utrpela toliko terorističnih napadov. Veseli me, da je Švedska okrepila boj proti terorizmu.« Svoje ukrepe na področju protiteroristične zakonodaje bo Švedska Turčiji predstavila na četrtkovih novih pogajanjih v Bruslju. »Nato je enoten, naše zavezništvo je močnejše kot kdajkoli prej in bo kmalu večje,« je prepričan prvi mož Nata.

Spomnimo: Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu, »pri tem pa je treba poudariti, da njuno odločitev pozdravljajo vsi,« je za naš radio še povedal svetovalec v kabinetu obrambnega ministra generalmajor Dobran Božič. Verjame, da bodo zadnji meseci privedli do tega, da bosta Švedska in Finska brez težav vstopili v zavezništvo: »Mislim, da se bo s tem zavezništvo krepko okrepilo. Švedska in Finska sta močni državi kot taki, predvsem pa je pomembno – ne le vojaško, ker Nato le ostaja predvsem politična organizacija – da sta državi, ki imata močno razvito demokracijo.« Madžarska naj bi vstop obeh nordijskih držav v Nato potrdila v naslednjih tednih, pa je v torek na obisku na Švedskem zatrdil podpredsednik madžarskega parlamenta Csaba Hende.

Verjamem, da če se Rusija malo upeha, to pomeni hitrejši mir in mirovna pogajanja, ki si jih vsi želimo.

Generalmajor Božič o vojaški podpori Ukrajini meni, da je pomembno, »da ostanemo pri prepričanju, da je to vojno treba prekiniti in da vsi potrebujemo vsi mir«. »Jaz sem že enkrat poudaril, da je žalostno, da z orožjem dosegamo mir, a druge rešitve jaz danes ne vidim.« Če Ukrajini »odrečemo pomoč in jo pustimo samo,« bo po Božičevih besedah »padla, ukrajinska identiteta se bo izgubila in Ukrajina bo priključena Rusiji, česar si ne moremo zamisliti«.

Ob tem tudi sam ugotavlja, da ima ruska vojska težave na bojišču: »Z njene strani sem pričakoval veliko bolj močnejšo, vojaško močnejšo ofenzivo na vzhodu, mogoče celo na jugu. Temu ni tako. Za mesto, ki je velikosti od 60.000 do 70.000 prebivalcev, se spopadajo, mislim, da že šest ali sedem mesecev, kar je nepredstavljivo, glede na to, da smo mislili, kakšno vojaško moč ima Rusija. Verjamem, da če se Rusija malo upeha, to pomeni hitrejši mir in mirovna pogajanja, ki si jih vsi želimo. Upam, da pridemo do tistega stanja, ko obe strani vidita, da ne moreta nič več dobiti z vojno, ampak da lahko dobita samo z mirom in da pridemo do mirovnih pogajanj. Nekateri, ki so optimisti, pravijo, da do njih lahko pride že poleti oziroma jeseni, pesimisti pravijo, da to lahko dalj časa traja. Nekateri pravijo, da je Rusija pripravljena še za 30 mesecev bojevanja.«