Avbelj in Gregorčič o RTV: Tokrat se je sistem zavor vendarle vzpostavil

Slovenija 20. 02. 2023, 14:55 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Ustavno sodišče je začasno zadržalo dele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju statuta ter imenovanju predsednika in članov uprave. Pobudnik ustavne presoje ter predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič je zadovoljen z odločitvijo.

Pet glasov za, trije proti

Ustavni sodniki so sklep sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti. Začasno so zadržali zgolj izvrševanje tistih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta RTVS in posledično drugih novih organov zavoda. S tem je sodišče zagotovilo, da so v času do končne odločitve urejeni vodenje, poslovanje in nadzor v obsegu in pod pogoji, ki so določeni v 22. in 26. členu novele, torej da zavod do imenovanja uprave kot vršilec dolžnosti vodi generalni direktor, prav tako direktorja radia in televizije opravljata funkcije vršilca dolžnosti, pri čemer lahko vsi trije opravljajo le tekoče posle. Obenem lahko po odločitvi tečejo postopki imenovanja članov sveta zavoda, pri čemer je sodišče hkrati zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.

Zadevo bodo obravnavali absolutno prednostno

Celotne novele pa niso zadržali, ker bi to povzročilo tudi ustavitev vodenja, upravljanja in nadzora RTV, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina. "Ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča, zato bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.

"Tokrat se je sistem zavor vendarle vzpostavil"

Prvopodpisani pobudnik ustavne presoje dr. Peter Gregorčič in avtor pobude dr. Matej Avbelj odločitev sodišča pozdravljata. Objavljamo njuno izjavo za javnost v celoti.

"Pobudo s predlogom za začasno zadržanje smo vložili predstavniki organov, ki so jamstvo dejanske svobode izražanja RTV Slovenija in njene javnosti. Na ustavno sodišče smo jo vložili, da zavarujemo institucionalno neodvisnost tega javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Ta pobuda je namreč edino pravno sredstvo, s katerim lahko trenutni oblasti preprečimo samovoljno, arbitrarno in grobo politično podrejanje RTV Slovenija.

Ves čas smo opozarjali, da ta(k) zakon ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni kolikor toliko delujoči ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju vsaj minimalnih standardov evropskega prava človekovih pravic, kot ga je v svoji sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice.

Sistem zavor in ravnovesij je v tem primeru na koncu vendarle deloval Ustavno sodišče katere koli evropske države, ki posledic takega zakona ne bi zadržalo (in zakona kasneje ne bi spoznalo tudi za protiustavnega), bi dalo jasen in očiten signal vsakokratni politični oblasti, da so v tej državi dovoljene politične kadrovske čistke, s katerimi se člane vodstvenih in nadzornih struktur od oblasti neodvisnih institucij, vključno z javnimi mediji, po vsakem prevzemu oblasti lahko zamenja s sebi lojalnimi. Tako ustavno sodišče bi legaliziralo in celo normaliziralo zlorabo politične večine, da se samovoljno in arbitrarno po vsakem prevzemu oblasti najprej znebi ne naših sodnikov, uradnikov ter drugih funkcionarjev in tudi vodstvenih kadrov javnih medijev na podoben način, kot so to – prav tako z zakonskimi spremembami, ki jih je tudi podprla kvalificirana večina – storili neliberalni režimi na Madžarskem in Poljskem. To bi pravno državo, v kateri vlada pravo, spremenilo v državo s pravom, v kateri vsakokratna parlamentarna večina vlada s pravom.

Ne more in tudi ne sme pa tako nestrinjanje postati instrument oblasti, saj ne predstavlja ustavno dopustnega cilja, s katerim bi lahko opravičili politične kadrovske čistke in vse posledice, ki jih te čistke prinašajo.

Naše ustavno sodišče se je na takó očitno zlorabo oblasti odzvalo s pravočasno izdajo sklepa o začasnem zadržanju izvajanja dela novele zakona. Tokrat se je torej t. i. sistem zavor in ravnovesij po kar štirih sejah ustavnega sodišča vendarle vzpostavil in tudi deloval. S tem sklepom je ustavno sodišče začasno – do dokončne presoje ustavnosti izpodbijane novele – zavarovalo institucionalno neodvisnost RTV Slovenija. Ta sklep pa posledično pomeni tudi zadržanje oblastne instrumentalizacije javnih izjav predstavnikov vlade in novinarskih sindikatov, s katerimi izražajo svoje globoko, grobo in žaljivo politično nestrinjanje z aktualnim vodstvom RTV Slovenija. Meniva sicer, da mora biti javna kritika dovoljena, tudi ko je groba, spolitizirana in (znotraj zakonsko dopustnih meja) celo žaljiva. Prav dopustnost (tudi) take kritike je namreč bistvo svobode izražanja, ki jo varuje naša ustava. Ne more in tudi ne sme pa tako nestrinjanje postati instrument oblasti, saj ne predstavlja ustavno dopustnega cilja, s katerim bi lahko opravičili politične kadrovske čistke in vse posledice, ki jih te čistke prinašajo.

Verjameva, da je v pravni državi očitke posameznikom potrebno dokazati in potrditi na sodišču z upoštevanjem vseh procesnih jamstev, ki jih predvidevata naša ustava in evropska konvencija o
varstvu človekovih pravic. Z zadržanjem sporne novele Zakona o RTV Slovenija je ustavno sodišče storilo pomemben korak v tej smeri. Ta sklep o začasnem zadržanju se nama zdi izjemno pomemben tudi zato, ker preprečuje, da bi v Sloveniji pravo ponovno postalo dekla politike in da bi se pravna država dokončno spremenila v sistem avtoritarnega legalizma."