»Ustvarjamo družbo, kjer se ne splača delati«

Slovenija | 03.01.2023, 10:36 Alen Salihović

Manj kot leto dni po zadnjih spremembah je z novim letom v veljavo stopila nova novela zakona o dohodnini. Ustavila je načrtovano zviševanje splošne olajšave, kar se zdi vladi pomembno za zagotovitev stabilnosti javnih financ, a številni v njej vidijo le korak k nižjim neto plačam. Na slednje je v pogovoru za naš radio opozoril tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki pričakuje precej zahtevno leto za gospodarstvo.

Leto bo gospodarsko precej zahtevno

Leto, ki smo ga začeli bo za gospodarstvo precej zahtevno, ocenjuje Lahovnik. »Po eni strani ni videti, da bi se ukrajinska kriza oziroma vojna končala. Če se bodo razmere tam še zaostrovale, se bo seveda to odražalo tudi na cenah energentov. Po drugi strani pa seveda mislim, da so napovedi za tujino precej pesimistične, predvsem za naše glavne izvozne trge kot je Nemčija. Vsi pričakujejo, da bo gospodarska rast relativno nizka, hkrati pa bo inflacija vsaj še nekaj časa visoka.«

Pravzaprav ustvarjamo neko družbo, kjer se splača ne delati ter živeti od socialnih transferjev in poskušati kaj na črno zraven zaslužiti, medtem, ko tisti, ki pa delajo in plačujejo davke pa bodo seveda še bolj obremenjeni, kar ni prav in mislim, da bi morali iti v smeri razbremenjevanja.

Kritičen do premajhnega posluha vlade

Ob tem je opozoril tudi na potezo tako evropske centralne banke kot ameriške centralne banke FED, ki zviševanjem obrestnih mer brzdata inflacijske pritiske. Pa vendar kot pravi Lahovnik, je dvig obrestnih mer težava za potrošnike, ki imajo najete kredite po variabilnih obrestnih merah, ker se jim potem obrok kredita precej poviša, kar pa seveda spet vpliva na razpoložljivi dohodek. Kritičen je do premajhnega posluha vlade do gospodarstva zaradi energetske draginje, dodatno pa nas bodo po žepu udarile davčne spremembe.

»Mislim pa, da je največja napaka davčna reforma, ki je bila sprejeta, saj je povsem nasprotju s priporočili OECD-ja. Mislim, da je povsem nelogično, da v krizi zvišujemo davke, da bi morali iti v povsem drugi smeri, razbremeniti gospodarstvo dajatev in navsezadnje tudi fizične osebe. Ker s tem dvigom davkov, ki smo mu bili priča konec leta z novo davčno reformo nove vlade bo še manj motivacije za delo. Pravzaprav ustvarjamo neko družbo, kjer se splača ne delati ter živeti od socialnih transferjev in poskušati kaj na črno zraven zaslužiti, medtem, ko tisti, ki pa delajo in plačujejo davke pa bodo seveda še bolj obremenjeni, kar ni prav in mislim, da bi morali iti v smeri razbremenjevanja.«