Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Naš pogled | 31.01.2023, 14:30 Marta Jerebič

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

V Wikipediji v opisu beremo, da je "limonadnica, pogovorno žajfnica, angleško soap opera, televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb." Se tudi vam zdi opis neverjetno podoben prispevkom o zdravstvu v informativnih oddajah?

V zgodbo zdaj vstopa še good guy, če se tako izrazim, kirurg Erik Brecelj, ki bo vodil strateški svet za zdravstvo, in ki po besedah ministra Danijela Bešiča Loredana “pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti”.

Vprašanje pa je, ali se bo ta zgodba Davida proti Goljatu končala tako kot v Svetem pismu. Bojim se, da bomo zgolj videli že videno, nekaj novih delov telenovele, ki bo potem ubrala neko povsem drugo, nepričakovano smer pripovedi, vlekla pa se bo v neskončnost.

Ker je preprosto vpletenih preveč interesov, finančnih in političnih, kar je pred dnevi priznal tudi Brecelj.

Poglejmo samo načrt digitalizacije v zdravstvu.

Pred časom sva s sodelavcem primerjala način komunikacije z zdravnikom. Sama lahko v stik z zdravnikom stopim prek Gospodarja zdravja, sodelavec je imel nek povsem drug sistem. Ponekod že imajo sistem, da pokličeš enkrat, in ti vrnejo klic, drugje si obsojen na to, da se obesiš na telefon in upaš na srečo, da dobiš zvezo z ambulanto, kot bi klical v oddajo, kjer za nagrado delijo milijon evrov, odgovor na vprašanje pa vedo vsi.

Imunolog Alojz Ihan v svoji zadnji knjigi Karantena, ki sicer prinaša izmišljeno zgodbo, mimogrede zaobjame resnico o digitalizaciji v zdravstvu.

Piše o tem, kako se vsi podatki o pacientih shranjujejo v ločenih računalniških sistemih po celi državi in morajo zato zdravniki paciente vedno znova spraševati o preteklih boleznih in zdravilih, ki jih jemljejo, ter ponavljati preiskave – namesto, da bi jim računalnik prikazal vse, kar se je s pacientom dogajalo v preteklosti.

Ihanovemu liku v knjigi, programerju, poenotenje sistema postane izziv, a ob razpisih za zdravstvene informacijske sisteme uvidi, da razpisi niso namenjeni temu, da bi se kaj uredilo, ampak je bil njihov cilj vnaprej dogovorjen posel za kakšnega sina ali nečaka nekoga na visokem položaju na ministrstvu ali za podjetnika, ki je imel v bolnišnicah dobro utečene povezave. Ker je bilo vseh teh nečakov zelo veliko, so tudi oddelki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih imeli vsak svoj računalniški sistem. (Aloj Ihan, Karanetena, str. 95- 96)

Pod črto:

Dokler bo toliko nečakov, ki jim je obljubljen posel, toliko časa bo David proti Goljatu izgubljal.

Ali pa bo Goljat v vsej tej zdravstveni telenoveli postal dober lik ali celo žrtev. Današnji filmski ustvarjalci namreč vse pogosteje brišejo mejo med dobrim in zlim. Lik zlikovca prevzema pozitivne lastnosti, tako da na koncu ne veš več, s kom držati, ne veš, ali je lik s svojimi značilnostmi dober ali slab.

Ihan to v zgodbi o digitalizaciji zdravstva sakrastično predstavi z naslednjimi besedami: “Državnim uradnikom se je pač zdelo še najbolj pravično, da vsak od številnih sorodnikov in prijateljev dobi nekaj, saj smo vsi ljudje.” (Alojz Ihan, Karantena, str. 96.)

Minister Danijel Bešič Loredan obljublja, da bodo prekinili 30-letni urok, da se v slovenskem zdravstvu ne da nič spremeniti. A kolikokrat so filmski ustvarjalci že napovedali konec serije, pa smo vseeno dobili še eno sezono.

Konec koncev, saj smo v preteklih dneh slišali, da je denarja veliko, nadzora nad vsemi milijoni pa ni.