O Rupniku kot umetniški banderi, jasnem sporočilu škofov in hrupu, ko pade najvišja smreka …

Spoznanje več | 30.12.2022, 09:31 Rok Mihevc

Afere Rupnik smo se dotaknili tudi v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj", ko smo v pogovoru s p. Brankom Cestnikom zavili proti notranjim Cerkvenim zadevam. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Kako bi ocenili aktualne notranje Cerkvene zadeve?

Številka ena ob tem božiču je seveda afera Rupnik. Vsi kristjani smo dotaknjeni ob tej aferi. Vsi mediji, vključno Radio Ognjišče, smo bili nekako povezani z njim. Bil je pridigar, učitelj, mnogi izmed nas smo občudovali njegova umetniška dela, imajo jih številne cerkve in kapele, v katerih se vsak dan mašuje. Zdaj pa so izbruhnile te informacije o zlorabah in o nasilju. Izjava naših škofov govori o zlorabah in nasilju in že v naslovu hočejo povedati, da je stvar zelo resna in tehtna, da ni več sprenevedanja, da ne smemo mižati in biti tiho.

Ta božič je bil s tega vidika malo grenak za nas, veliko zmede je ustvarilo v ljudeh. In mislim, da so škofje to dobro naredili, da so dva dni pred božičem z jasno in skupno izjavo, novinarsko konferenco, to vendarle umirili. Že ko pastir spregovori, umiri. Ker pokaže, da je še pastir, da bomo tudi iz tega prišli ven.

Mislim, da so škofje to dobro naredili, da so dva dni pred božičem z jasno in skupno izjavo, novinarsko konferenco, to vendarle umirili. Že ko pastir spregovori, umiri. Ker pokaže, da je še pastir, da bomo tudi iz tega prišli ven.

Na Radiu Ognjišče smo dobili kar nekaj vprašanj, ali gre za to, da bi želeli praznike s to afero uničiti. Pa je mogoče uničiti nekomu praznik, ki je opravil dobro spoved, ki se je pripravljal v adventu in se pogovarjal o duhovnih zadevah?

Če pogledam sam pri sebi, je bil ta božič gotovo zaznamovan s to afero, ni pa bil uničen, nisem si ga pustil uničiti. Gledal sem članke in odzive, v roke sem vzel tudi monografijo o kapeli Redemptoris Mater v vatikanski apostolski palači in gledal Rupnikove mozaike od takrat, prebral kakšno strokovno mnenje in reflektiral te stvari. Torej, zaznamovan ja, uničen pa ne.

Je pa res, da se včasih kakšne afere zgodijo blizu velikih praznikov, pa ne samo afere. Saj tudi drugače se oči javnosti malo usmerjajo v religijo, v Cerkev, tudi pozitivno. Za Delo sem imel lep intervju, zelo lep dialog z gospo Vesno Milek, tudi za Večer. Normalno je, da je okoli verskih praznikov pogled bolj uprt v Cerkev. V dobrem in slabem. Na to se pač moramo navaditi.

Je ukinitev celibata rešitev za spolne zlorabe?

Spolne zlorabe so tudi tam, kjer ni celibata. Zlorabe s pozicije moči so povsod. Odprite streho ene velike institucije in boste v kotu zagledali smejočega predatorja, ki drži v šahu okoli sebe ljudi in so tiho. Ta vzorec predatorja v zaprtem krogu predanih ljudi, ki jih voditelj izkoristi za svojo spolno slo, je prisoten bolj kot si predstavljamo.

Poglejmo še v druge institucije, nenazadnje smo poleti imeli afero Fotopub, ki razkriva tudi nekaj takega v slovenski kulturi in umetnosti, ko so mlada dekleta, zaljubljena v te umetniške guruje, na koncu zlorabljena. Odprimo še kakšno strehe kakšne institucije, pa bomo zagledali predatorja. Seveda, v takšnih institucijah se ustvarja zarota molka.

Spolne zlorabe so tudi tam, kjer ni celibata. Zlorabe s pozicije moči so povsod. Odprite streho ene velike institucije in boste v kotu zagledali smejočega predatorja, ki drži v šahu okoli sebe ljudi in so tiho.

Vprašanje celibata poslabša situacijo, ker gre tudi za obljubo pred Bogom. Celibat ni kar tako, je posvečen. Profesor moralne teologije na Gregoriani nam je rekel, da so tovrstni grehi v smeri bogokletja. Če izkoriščaš celibat in zakramentalno moč za zlorabo, je tu to vprašanje toliko bolj dramatično. Da bi pa celibat ukinili, pa ne. So bili ukrepi za izboljšanje celibata, za poostritev pogojev, kdo lahko vstopi v semenišče. To je tudi pot, ki ji bomo morali slediti v naslednjem obdobju. Potem je tu tudi vprašanje čustvene stabilnosti in vprašanje homoseksualnih nagnjenj, ki se kaže že pred vstopom v semenišče. Vse to se mora dati skozi in preveriti in ne kar tako, zaradi krize sprejemati vse.

Ljudje lahko stopijo na pot celibata zato, ker bodo v tem okolju lažje živeli tiste seksualne želje, ki jih nekje v podzavesti gojijo. To pa je napačna pot. Človek vstopa v celibat kot spolno bitje, ampak zato, da svojo spolnost podari Bogu in jo sublimira v skupno dobro. Mislim, da ne bo nikoli prišlo do ukinitve celibata. Lahko pa da bomo imeli v prihodnje kakšne poročene duhovnike, v Cerkvi vzhodnega obreda jih že imamo.

Mnogi ljudje so razočarani ...

Ljudje, ki so bili na p. Rupnika zelo vezani, imajo lahko duhovne krize v teh dneh. Se jim je podrl en svet. Jaz sem bil v Rimu 8 let, sestre skupnosti Loyola so bile moje sošolke, pri Rupniku sem poslušal predavanje iz misijonologije, pri njem sem opravil edini izpit v slovenščini v vsej študijski dobi. Takrat je Rupnik preklopil iz tega abstraktnega na sakralno figurativno umetnost z močnim vzhodnim pridihom. In to je bilo v projektu papeža Janeza Pavla 2., da mora Evropa dihati z obema kriloma pljuč. Papež je Rupnika izbral za umetniško bandero, ki bo to uresničila. In on je potem to v tisti kapeli Odrešenikove matere uresničil, to dvoje pljuč. Takrat je zelo zrasel.

Takrat je Rupnik preklopil iz tega abstraktnega na sakralno figurativno umetnost z močnim vzhodnim pridihom. In to je bilo v projektu papeža Janeza Pavla 2., da mora Evropa dihati z obema kriloma pljuč. Papež je Rupnika izbral za umetniško bandero, ki bo to uresničila.

Z jezuiti sem bil prijatelj, dve leti sem celo živel v sosednji ulici od Centra Aletti, pa nisem nikdar stopil notri. Cenil sem to delo, ni me pa tako pritegnilo. Kdo drug pa se je veliko bolj vezal. Tudi v Rimu sem videl, da so se vezali na Rupnika, njegovo teologijo, ideje. Nekateri so ga poskušali celo posnemati v kakšni stvari, bil je pravi duhovno karizmatično voditelj.

Od teh ljudi potem tudi več pričakuješ, kajne?

Ja, ampak težko si je zamisliti, v kakšen položaju so. Ker je njihov voditelj padel in ker je to padec z visokega, je ta padec toliko bolj hrupen.

Če v gozdu pade najvišja smreka, tam, kamor pade, veliko odnese ... Kako naj zdaj gledamo na njegovo umetnost?

Rupnik je bil vezan na italijanski prostor, zdaj se veliko vprašanj odpira, tudi glede duhovnosti in milosti, ki delujejo po grešnikih. Že v 5. stoletju so ta vprašanja reševali donatisi, ki jih je zaključil Avguštin s traktatom o milosti, v smislu, ali lahko grešen naredi sveto delo, ali če grešen duhovnik mašuje, je maša veljavna? Donatisti so rekli, da ni veljavna in da samo brezgrešen duhovnik lahko naredi veljavno mašo. Potem pa se je reklo, saj nihče ni tako brez greha, da bi lahko rekli, da si v angelskem stanju vsakič, ko mašuješ in da milost deluje tudi po grešnem človeku. Se mora pa tudi ta grešni človek potruditi, da je vreden te milosti.

Prvo vprašanje je vprašanje duhovnosti in milosti, drugo je vprašanje umetnosti in milosti. Kako bomo gledali na umetnost? Zdaj bomo imeli ta filter na očeh, »ja to je pa naredil ta grešni človek« in ta filter nam bo kar močno zdaj zaznamoval našo percepcijo njegovih umetniških del. Včeraj sem na primer gledal to kapelo v Vatikanu. Ne morem reči, da to ni lepa sakralna umetnost, ampak potem sem pa danes šel gledati njegovo zadnje delo Romano Maggiore. Tu pa ni več isti pristop ali isti duh. Tu so zdaj vprašanja, ali je vedno ista sakralnost ...

V taki situaciji se sproži mehanizem grešnega kozla. Ko odkrijemo enega grešnika, nanj obesimo še dodatne stvari, da se nekako ta negativna čustva in naši grehi, napake obesijo na njega in se na njem čistijo. Spolni predatorji so med nami, povsod imamo tudi manipulatorje mladih žensk, da one dobijo boljši položaj v službi, umetnosti, v medijih, ti moški znajo to izkoriščati. In taki ljudje, ko se enega odkrije, so nagnjeni k temu, da bodo poudarili, kakšen grešnik je pa oni drugi. To je mehanizem grešnega kozla in paziti moramo, da ne bomo na enem očistili vseh naših grehov.

Trudimo se, da bomo vedno na strani žrtve ...

Zaradi žrtev se ne sme pometati pod preprogo. Tu moramo pokazati, kako se postopa po Cerkvenem pravu in dati žrtvam tisto, kar potrebujejo. Koliko one same hočejo govoriti, koliko pa ne, tudi to moramo spoštovati. Ker tudi to je en način, da se žrtev skuša zdraviti, da se umakne in bolj pri sebi, v intimi in ožjem krogu razmišlja, da ne gre v javnost.

Škofje so pokazali odločnost že v naslovu izjave. Tudi sam sem bil šokiran, ko so zapisali, da dajejo izjavo glede zlorab in nasilja. To je že kar skoraj sodba, a škofje so močno povedali, kam se bodo stvari odvijale in nas opozorili, da je stvar zelo resna, čeprav nimamo vseh informacij in da se bo ostro ukrepalo, kolikor bodo kompetence Slovenske škofovske konference.

Tudi sam sem bil šokiran, ko so škofje zapisali, da dajejo izjavo glede zlorab in nasilja. To je že kar skoraj sodba, a škofje so močno povedali, kam se bodo stvari odvijale in nas opozorili, da je stvar zelo resna.

Morate vedeti, da so mlade ženske v kakšnega guruja enostavno slepo zaljubljene in se šele čez čas zavedajo, da so bile zmanipulirate. Povprečna starost žensk, ki prijavljajo zlorabe v takih sistemih, je 53 let. Se pravi, zelo pozno ozavesti to, da je bila vodena, manipulirana, zlorabljena. Tu so elementi nekoga z visoko karizmo, ki enostavno hipnotizira in očara tak kot je, z znanjem, ki ga ima. In če on začne to zlorabljati, si ustvarja sekto okoli sebe.