Papež Frančišek in Robert Golob | (foto: Twitter Vlada RS)
Vatikan po srečanju papeža in Goloba: Izpostavljen je bil pozitiven prispevek Katoliške cerkve v slovenski družbi
Slovenija Alen Salihović
Papež Frančišek je dopoldne sprejel v avdienco predsednika vlade Roberta Goloba. Ta se je nato srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža Pietrom Parolinom in nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem, vatikanskim tajnikom za odnose z državami. Srečanje pri papežu je trajalo preibližno 40 minut. Sveti oče je premieru podaril delo iz brona z uprizoritvijo otroka, ki dviguje drugega otroka, z napisom "Ljubiti, dvigniti", razne papeževe dokumente in knjigo Statio Orbis 27. marca 2020. Robert Golob pa je papežu podaril potico, kopijo kljuke NUK-a arhitekta Plečnika in majico slovensko-argentinskega nogometaša Vombergarja.
🇸🇮🇻🇦Srečanje predsednika vlade dr. Roberta Goloba z Njegovo svetostjo papežem Frančiškom. @Pontifex pic.twitter.com/l4J9W65kjr
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 17, 2022
Kot so sporočili iz Svetega sedeža je bilo v prisrčnem pogovoru izraženo priznanje obstoječim pozitivnim dvostranskim odnosom in namera za razvoj nadaljnjega sodelovanja. Izpostavljen je bil tudi pozitiven prispevek Katoliške cerkve v slovenski družbi.
Kot so še sporočili sta papež in Golob pozornost namenila tudi drugim temam, ki so trenutno pereče v mednarodnem okolju. Med drugim sta govorila o širitvi Evropske unije na države Zahodnega Balkana, nista pa mogla mimo razmer v Ukrajini in vplivov teh dogodkov na regijo.
Na uradnem obisku v Vatikanu se je letos februarja mudil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je Sveti sedež obiskal ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Vatikanom. Sveti sedež je bil namreč ena prvih zahodnih držav, ki je priznala neodvisnost Slovenije.
Komentar na portalu Domovina.je: Pri papežu se delajo lepe, doma pa povsem drugače
Da je diplomatska politika odprta za vse in ni selektivna glede njegovega odnosa do vere in Cerkve, ni presenečenje, saj je takšno držo do grešnikov in poganov imel tudi Kristus.
Drug zanimiv fenomen pa je, zakaj se slovenskim predsednikom vlad, tudi – ali celo – levih vlad, vedno mudi k papežu že v prvih mesecih mandata. Fototermin s svetim očetom je očitno mamljiv, a je v takšnem ravnanju tudi mnogo dvoličnosti, saj doma praktično vse leve vlade do katoličanov in Cerkve neredko kažejo odkrito nenaklonjenost.
Tako tudi ta vlada razmišlja, kako bi ukinila sofinanciranje prispevkov duhovnikov in obdavčila sakralne objekte, ki so verska in kulturna zapuščina naših prednikov, da o skoraj zaničevalnem odnosu do “nazadnjaških vrednot”, kot na “progresivni levici” imenujejo krščanski pogled na svetost življenja od spočetja do naravne smrti, zagovarjanje tradicionalne družine očeta, matere in otrok, zakonske zvestobe in podobno, sploh ne govorimo.
Sklepajoč po obiskih prejšnjih predsednikov levih vlad na Svetem sedežu na kaj bolj tolerantno razpoloženje levih oblasti do katoličanov in njihove Cerkve ni za računati. A za bolj optimistične, kdo bi rekel, da tudi naivne, parafrazirajmo besede škofa Štumpfa: Dajmo Golobu vsaj priložnost, da nas demantira.
Vir: Domovina.je
"Svetemu sedežu ni treba ničesar pojasnjevati. Kot pri običajni diplomatski proceduri Sveti sedež išče dialog z vsakomer, tako da ni možnosti, da bi bilo srečanje z nekom videno kot politični stejtment," pravi vatikanist, s katerim smo se pogovarjali ... https://t.co/KPwNg6E8od
— Domovina (@Domovina_je) December 16, 2022
