Lahovnik: Razvojna naravnanost proračunov je politična floskula ...

Novice 24. 11. 2022, 10:20 Tanja Dominko

Državni zbor je po pričakovanjih potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo prihodnje leto najvišja doslej, in sicer bo znašala kar 16,69 milijarde evrov, primanjkljaj se bo povzpel na 5,3 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi se številke nekoliko znižale, primanjkljaj naj bi bil pod tremi odstotki.

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so dokumente sprejemali v negotovih razmerah energetske krize in še vedno navzočega koronavirusa. O tem pa smo se za našo informativno oddajo Utrip dneva pogovarjali z ekonomistom dr. Matejem Lahovnikom.

G. Lahovnik, kako te proračunske dokumente vidi vi?
»Največja težava je, da je takšna ekspanzivna fiskalna politika protislovna in neskladna z restriktivno monetarno politiko Evropske centralne banke, kajti zaradi visokih inflacijskih pritiskov po ena strani Evropska centralna banka zvišuje obrestne mere, da bi ukrotila inflacijske pritiske. Po drugi strani pa te inflacijske pritiske povečujemo s povečevanjem tekoče porabe. In prav tukaj vidim največji problem. Res je, da so tudi investicije rekordne, ampak je seveda vprašanje, ali bodo te investicije tudi dejansko uresničene. Največji problem pa je prevelik proračunski primanjkljaj, kajti Slovenija je kot majhna članica evroobmočja zelo ranljiva ob povečevanju obrestnih mer, zahtevani donosi na državne obveznice so se že povečali, s tem tudi stroški zadolževanja, zato bi morali poskrbeti, da je tekoča poraba nižja tudi proračunski primanjkljaj nižji. Ampak tukaj je očitno, da so ostali ministri v vladi preglasili ministra za finance Boštjančiča, ker dejansko ne verjamem, da je tudi on zadovoljen s tako visokim proračunskim primanjkljajem.«

Ves čas smo poslušali, da gre tudi za posledice ravnanja Janševe vlade?
»Jaz moram reči, da dejansko ne razumem, kaj ima Janševa vlada zveze s proračunoma za leto 2023 in 2024. Počasi se bodo tudi v novi vladi morali navaditi, da se ne morejo sklicevati na prejšnjo vlado, še posebej, ko za to ni prav nobenega razloga, ampak morajo dejansko narediti tisto, kar je potrebno, na kar opozarja tudi Evropska komisija, ki je mimogrede do proračunov zelo kritična. Enako je pred dnevi tudi OECD opozoril, da moramo poskrbeti za znižanje obremenitve plač, koalicija pa je prejšnji teden v državnem zboru sprejela dodatne obremenitve plač, ki povzročajo nižje neto plače. Tako da bi bilo dobro, da se tudi sedanja vlada začne bolj ukvarjati z izzivi v gospodarstvu, s tem, kar priporoča Evropska komisija in OECD, manj pa s prejšnjo vlado, ki seveda ne more biti odgovorna za proračuna, ki jih je sprejela ta koalicija za naslednji dve leti. Opozoril bi pa samo še na nekaj. Dejansko ne vidim, kako ta dva proračuna naslavljata velike izzive na področju pokojninske blagajne in pa na področju zdravstvenega sistema."

To, da je proračun razvojno naravnan, so do sedaj trdili prav vsi ministri za finance v zgodovini Republike Slovenije in to je ena najbolj izrabljenih političnih floskul v tej državi.

"Na to nas opozarja tudi Evropska komisija. Edino, kar je seveda pravzaprav res dobro, je to, da so rezervirana precejšnja sredstva v proračunu za pomoč gospodarstvu in pa gospodinjstvom, ampak bomo videli, kako bodo ta sredstva dejansko porabljena, ali bodo te pomoči prišle do tistih, ki jih dejansko potrebujejo, kajti moram reči, da dejansko ne razumem, zakaj bi denimo iz proračuna dejali precejšnjo pomoč podjetjem, ki si po drugi strani izplačujejo velike dividende. Takšen primer je SIJ, Slovenska industrija jekla v večinski lasti dveh bratov Rusov, ki sta si recimo letos izplačala že 51 milijonov evrov dividend. Če bo prišlo do tega, kar kaže, bodo prav takšna podjetja deležna največ pomoči. Po drugi strani pa bodo mala podjetja in obrtniki zelo težko prihajali do teh pomoči, ker je sistem, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, precej zapleten. To bo seveda ena velika črna pika. Nekaj je razpravljati o tem, da je rezervirano veliko sredstev za pomoč, drugo pa, kako bodo sredstva porabljena.«

 

Torej smo dejansko daleč od tega, da bi bil proračun razvojno naravnan?

»To, da je proračun razvojno naravnan, so do sedaj trdili prav vsi ministri za finance v zgodovini Republike Slovenije in to je ena najbolj izrabljenih političnih floskul v tej državi.«