Jan Zobec | (foto: Rok Mihevc)
Zobec: Izid glasovanja je jasen signal ljudstva, da si ne želi socialnih eksperimentov
Politika Alen Salihović
Več pravnih strokovnjakov je v razpravi o zakonu o prostovoljnem končanju življenja opozorilo na resne ustavnopravne pomisleke. Po njihovem mnenju predlog zakona ni bil v skladu z ustavnim varstvom človekovega življenja, saj bi država z njegovo uvedbo prvič aktivno omogočila dejanje, ki neposredno vodi v smrt posameznika. Pravniki so izpostavili tudi pomanjkanje ustreznih varovalk pred zlorabami, nejasno opredeljene odgovornosti zdravstvenih delavcev ter prekrivanje med kazenskim in prekrškovnim pravom.
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je v pogovoru po razglasitvi rezultatov referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja poudaril, da je izid glasovanja »jasen signal ljudstva, da si ne želi socialnih eksperimentov, kot je asistirani samomor«. Po njegovem mnenju referendum potrjuje, da mora biti razprava o tako občutljivih temah vodena premišljeno, vključujoče in v tesnem sodelovanju z medicinsko stroko.
Medicinska stroka in izkušnje tujine
Zobec opozarja, da bi bilo treba v proces oblikovanja zakonodaje najprej vključiti zdravnike ter njihova strokovna združenja. Poleg tega je nujno temeljito preučiti prakse držav, kjer je to področje že urejeno – Nizozemske, Belgije, Kanade ter ameriške zvezne države Oregon. »Če bi bila oblast manj arogantna in bi prisluhnila stroki, tega zakona ne bi bilo,« pravi Zobec. Po njegovem so vsi argumenti – moralno-etični, medicinski, izkustveni in pravni – govorili proti sprejetju zakona. Ocenjuje tudi, da je bil zakon »globoko protiustaven in to na več ravneh«, kar je izpostavil že v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, kjer je o tem razpravljal skupaj s soprogo, sodnico Barbaro Zobec.
Kako naprej? Pot do rešitve vodi skozi paliativno oskrbo
Po njegovem bi moral biti prihodnji pristop »vključujoč in utemeljen na moralni in etični podstati naše civilizacije – varovanju življenja ter skrbi za najšibkejše in najbolj ranljive«. Kot pravi, odgovor na trpljenje nikoli ne more biti odstranitev človeka, temveč lajšanje bolečin, sočutje in človeška toplina.
Rezultat referenduma vidi kot jasno usmeritev politični oblasti: »Treba je intenzivno in premišljeno pripraviti zakon o paliativni oskrbi, urediti sistem dolgotrajne oskrbe, skrajšati čakalne dobe in zagotoviti učinkovito primarno zdravstvo za vse državljane.«
Pravne pomanjkljivosti in ignoriranje opozoril
Glede pravnih vidikov poudarja, da ustavni pravniki v razpravo sploh niso bili vključeni. Edino, kar je zasledil, je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila na vrsto resnih pomanjkljivosti: pomanjkljive varovalke pred zlorabami, prekrivanje kaznivih dejanj in prekrškov ter nevarnost pravnih protislovij (antinomiij).
»Koalicija je te pripombe prezrla,« ugotavlja Zobec. »A rezultat je zdaj jasen – ljudstvo je sporočilo svoje.«
Vloga Cerkve in verskih skupnosti
Zobec zavrača izjave predsednice republike in drugih podpornikov zakona, da bi morale verske skupnosti molčati: »Nasprotno – Cerkev in druge verske skupnosti so del civilne družbe in so poklicane, da spregovorijo. Še posebej, ko gre za vprašanje, ki zadeva samo srčiko njenega nauka.«
Dodaja, da je v demokratični družbi normalno, da civilna družba, tudi verska, izraža stališča in sodeluje v javnih razpravah.
Oster odziv na izjave političnih voditeljev
Zobec je kritičen do tonov, ki so se pojavili v političnem vrhu, češ da bi morali nekateri družbeni akterji molčati. »To je zelo slab znak. Tak pristop razkriva totalitarni refleks – nesposobnost razumevanja pluralne in demokratične družbe.«
Od predsednice republike bi pričakoval več občutka za pluralnost: »Predsednica mora biti predsednica vseh – verujočih in neverujočih. Tu me je ponovno razočarala.«
