Papež Frančišek v Bahrajnu poziva k miru in spoštovanju človekovih pravic

Svet 04. 11. 2022, 15:22 Helena Križnik

Papež Frančišek med apostolskim obiskom Bahrajna na vsakem koraku sporoča, da je v najmanjšo arabsko državo prišel kot sejalec in romar miru. Naj povsod utihne orožje, je večkrat poudaril na srečanju z oblastmi, civilno družbo in diplomatskim zborom. Ob sklepu foruma za dialog ter človeško sožitje med Vzhodom in Zahodom je odmevalo njegovo povabilo k spravi in reševanju sporov v dobro vseh.

Sveti oče za odpravo smrtne kazni in za dostojno delo

Papež Frančišek se je v svojem prvem nagovoru v Bahrajnu med drugim zavzel za spoštovanje človekovih pravic. »Predvsem mislim na pravico do življenja, na to, da jo je treba vedno zagotavljati, tudi za tiste, ki so kaznovani.« Prav tako je zahteval varne in dostojanstvene pogoje za vse delavce. »Delo namreč ni potrebno le zato, da zaslužimo za življenje, temveč je nepogrešljiva pravica za to, da bi se v celoti razvijali in oblikovali družbo po meri človeka.«

Vsaka vojna pomeni tudi smrt resnice

Papež Frančišek je opozoril, da se kljub napredku ter številnim civilnim in znanstvenim dosežkom kulturna razdalja med različnimi deli sveta povečuje. Omenil je nesmiselno resničnost vojn, ki sejejo uničenje, izkoreninjajo upanje in kažejo najslabšo človeško stran, ob različnem nasilju, ki smo mu priča, je posebej spomnil na razmere v Jemnu. »Vsaka vojna pomeni tudi smrt resnice. Zavrnimo logiko orožja in zamenjajmo smer, tako da ogromne vojaške izdatke spremenimo v naložbe za boj proti lakoti, pomanjkanju zdravstvenega varstva in izobraževanja,« je bil jasen.

Stkimo močnejše medsebojne vezi brez dvoličnosti in strahu.

Povabil je na pot medsebojnega spoznavanja in k tkanju močnejših vezi

O skupnih prizadevanjih za povezanost Vzhoda in Zahoda je govoril tudi na dogodku, ki je bil neposredni razlog za njegovo 39. apostolsko potovanje. Pri tem se je obrnil na verske voditelje. »Razširimo srce za brata, stopimo na pot medsebojnega spoznavanja. Stkimo močnejše medsebojne vezi brez dvoličnosti in strahu. Če se različni vplivni ljudje med seboj pogajajo o interesih, denarju in strategijah moči, pokažimo, da je mogoča tudi drugačna pot srečevanja.«

O zagotavljanju verske svobode...

Opozoril je na pomen zagotavljana verske svobode brez zunanjih omejitev. »Ne le vsaka družba, ampak tudi vsaka veroizpoved je poklicana, da o tem preveri sama sebe. Pozvana je, da se vpraša, ali od zunaj prisiljuje ali od znotraj osvobaja Božja bitja, ali človeku pomaga, da zavrača togost, zaprtost in nasilje, ali v vernikih krepi resnično svobodo, ki ne pomeni, da delamo, kar hočemo, ampak da se usmerimo v dober namen, za katerega smo bili ustvarjeni.«

Pozval je k večjemu priznanju žensk, zaščiti otrok ter k polnovrednemu državljanstvu, pri čemer je odločno zavrnil diskriminatorno uporabo izraza manjšine, saj po njegovih besedah zasaja občutek osamljenosti in manjvrednosti ter pripravlja teren za sovražnost in nesoglasja.