Urednik mag. Božo Rustja | (foto: Založba Ognjišče)
Koliko kristjanov se pred volitvami pozanima kakšne programe imajo stranke?
Komentar tedna mag. Božo Rustja
»Nedavno sta mi zakonca, ki podpirata sedanjo vladajočo koalicijo, vzdihovala nad ideologijo spola in da gre za »propad civilizacije«. Ob tem sta priznala svojo soodgovornost za omenjeno stanje, saj sta volila za politike in stranke, ki imajo odkrito protidružinsko ideologijo in ki delajo vse za to, da se našim otrokom vzame vera, se naš narod razkristjani in se zmanjša število slovenskega prebivalstva,« je za novembrsko številko revije Ognjišče dejal dr. Tadej Strehovec, tajnik Slovenske škofovske konference in s tem oprl pereče vprašanje, namreč dejstvo, da nekateri slovenski kristjani volijo stranke, ki sprejemajo zakone proti dostojanstvu človeka, proti življenju in podobno. Lep primer takega ravnanja je nedavno sprejetje novega družinskega zakonika. Zakonca, ki ju je omenil pater Strehovec, sta tipičen primer kratkovidnega ravnanja, ki mu podleže marsikateri kristjan.
Morda sta celo v dobri veri volila katero od strank, ki se jima je zdela privlačna, potem pa sta se hudovala, kako jih skrbi nov zakon, ki po njunem mnenju uvaja teorijo spola. Ta pa grozi, da bo uničil civilizacijo. Zato velja navesti nadaljevanje razmišljanja p. Strehovca v že omenjenem novembrskem Ognjišču: »Vsem tem kristjanom polagam na srce, da naj v času lokalnih in državnih volitev vedno presojajo kandidate pod kriterijem družine, spoštovanja življenja, solidarnost z ubogimi ter verske svobode. Našo podporo si zaslužijo samo tisti, ki se zavzemajo za dostojanstvo človeka od spočetja do naravne smrti, aktivno podpirajo skrb za ostarele in bolne ter se zavzemajo za pravico staršev, da se njihove otroke v javnih šolah izobražuje zgolj v vrednotah, ki jih sami živijo in podpirajo.«
Prav zanima me, koliko kristjanov presoja tako stranke in kandidate pred volitvami. Koliko se jih pozanima, kakšne programe imajo in katere vrednote, oziroma proti vrednote zagovarjajo. Po rezultatih volitev je v Sloveniji premalo ljudi, ki bi premišljeno, trezno, odgovorno in s potrebno kritičnostjo volili. Na letošnjih spomladanskih volitvah je zmagala stranka, ki je bila praktično brez programa. Nekako tako hitro so jo vzpostavili, da niso zmogli napisati niti pravega programa. In vendar so jo volivci podprli in prejela je visok odstotek podpore. Kje je tukaj potrebna kritičnost in modrost, če voliš nekoga, za katerega niti ne veš, kakšne vrednote predstavlja? Bi kupili avto ali pralni stroj, pa si ga ne bi prej niti ogledali, ali se ne pozanimali, kakšne zmožnosti ima, kaj zmore in kakšne novosti prinaša? Gotovo ne! Ko pa gre za prihodnost naroda in civilizacije so nekateri ljudje, tudi kristjani, izredno kratkovidni.
So pa tudi drugi ljudje, ki trdijo, da so vsi politiki enaki. Po njihovem mnenju je zato vseeno, koga voliš. Če sploh voliš. Govorijo: Saj so vsi enaki. Pa niso! Eni zagovarjalo družino, ki temelji na zakonu moža in žene. Drugi so proti temu. Eni zagovarjajo, da otrok za skladen razvoj potrebuje očeta in mater, drugi tega ne zagovarjajo. Eni spoštujejo človeško življenje od spočetja naprej, drugi so proti temu ...
Eni spoštujejo človeka, tudi ko je onemogel in bolan ter bi mu lajšali trpljenje ter iskali novih poti, kako takim ljudem stati ob strani in jim pomagati, drugi bi se starih in onemoglih ljudi znebili. To bi celo zavili v lep celofan papir, namreč v besede: »pomagali bi jim in jih skrajšali trpljenje«. A dejansko bi jih odstranili s te zemlje. In vendar tudi kristjani volijo politike, ki zagovarjajo protikrščanska stališča. In tako žal kristjani s svojimi nespametnimi volilnimi izbirami posredno pomagajo izvoliti protikrščanske zakone. Kako niso vsi politiki enaki se je pokazalo prvega novembra. Na Svetem Urhu je bila komemoracija za tamkaj pobite ljudi. Kulturni, civilizirani človek, ki pozna pieteto do tragično umrlih, se bo spoštljivo poklonil njihovemu spominu. Še na misel mu ne bi prišlo, da bi grob ali spomin na mrtve izkoristi za plehko politično propagando, še več za boj za oblast. In vendar si je ljubljanski župan privoščil prav slednje.
S tem je pokazal, da ne spada k evropski kulturni tradiciji, ki od Grkov naprej spoštuje umrle in njihove grobove, ampak da izhaja iz nekega druge tradicije, ki je Slovencem tuja. Pokazal pa je tudi, da ne spoštuje narodno osvobodilnega boja in njegovih žrtev. Požvižga se na vrednoto domoljubja, če ne spoštuje grobov ljudi, ki so dali življenje za svoj narod. Če bi jih spoštoval, potem bi se v trenutku spomina nanje obnašal spoštljivo. Priporočljivo je, da slovenski volivec pogleda, kdo je bil ob ljubljanskem županu in se tega spomni, ko bo v prihodnje imel v rokah volilni listek.
