Jože Bartolj
Andrej Jerman
Petra Stopar
Česen (foto: Kerstin Riemer / Pixabay)
Česen | (foto: Kerstin Riemer / Pixabay)

Miša Pušenjak: Zakaj s česnom ni dobro hiteti in na kaj nikakor ne smemo pozabiti

10.10.2022, 10:47 Mirjam Judež

Po sušnem poletju smo imeli moker september, tudi v začetku oktobra na zelenjavnem vrtu lahko še marsikaj postorimo. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je o tem spregovorila v naši jutranji Svetovalnici. Z njo se je na daljavo pogovarjal Robert Božič.

Glede saditve česna, ki ga bomo pridelovali za uporabo v prihodnjem letu in dolgotrajnejše skladiščenje Miša svetuje, da ga sadimo zadnje dni oktobra in takoj v začetku novembra. Zemljo pa je dobro pripraviti že zdaj, ker bodo prvi pleveli že skalili in jih bomo tik pred saditvijouničili. Na vrtu tako, da gredico pregrabimo z grabljami, v primeru pridelovanja česna na njivi pa le to pred saditvijo prevlečemo s predsetvenikom.

Miša Pušenjak
Miša Pušenjak © Osebni arhiv

Ga. Miša, kaj pa vaš pogled na letošnjo sušo poleti in močo v septembru?

»Po tako sušnem poletju si želim, da bi nam vsem, ki pridelujejo zelenjavo, končno padlo v glavo, da zelenjave ne moremo pridelovati brez namakanja. Ljudje naj letošnjo zimo razmislijo dvoje.

1. Naj si tisti, ki lahko, ki imajo več streh, gospodarsko poslopje, zbirajo vodo. Ni to tako drag postopek, samo razmisliti je treba, kje to vodo lahko zberemo in dokler jo imamo, jo uporabljamo. O akumuliranju vode se premalo govori.

2. Upam, da si bomo ljudje zapomnili letošnje sušno poletje. Naj si ljudje uredijo kapljično namakanje na vrtovih. Ravno takrat, ko hočemo varčevati z vodo, moramo imeti urejeno namakanje, ko odpremo pipo in ko je potrebno, zapremo. Tako porabimo najmanj vode.

Največ vode porabimo z zalivalkami, pa še najmanj učinkovito je za rastline. Drugi način je tuš, ki ga marsikdo porablja na vrtu, ampak to je časovna potrata in slabo namakanje, ker moramo namočiti v globino, ne samo površinsko, kar dosežemo s tušem. Tudi pri tušu gre za ogromno porabo vode.

Kar zalivamo z zalivalkami, kar 80 % vode ne pride do rastlin, rastline je ne uporabijo, ker prej odteče. Pri tušu je izkoristek 50 %, pri kapljičnem sistemu pa skoraj 90 %. Zato ga priporočam! V trgovinah dobimo povsem enostavne kapljične sisteme. Malo se že moraš potruditi, da ga prilagodiš svojemu vrtu, ampak s tem bomo porabili precej manj vode.

»Tako, kot je uporaba orodja Zoom za komunikacijo dobra stvar covida, tako upam, da je dobra stvar letošnje suše to, da si bomo omislili namakalni sistem. Najhujša stvar tega poletja za zelenjavo je bila vročina, ki je nismo mogli ustaviti, vrtnine niso dobro uspevale, zato je veliko težav zdaj, ko je prišel dež. Rastline so bile (kot mi) utrujene, takoj, ko pride voda, pa take izmučene rastline napadejo bolezni.«

Zakaj so naše babice rekle: suša vzame četrtino pridelka, moča pa tri četrtine? Ko pride preveč dežja, prinese dež ugodne pogoje za bolezni. Pri vročini so ugodni pogoji za škodljivce, moča pa je vedno tista, pri kateri ne z naravnimi, ne s kemijskimi sredstvi ne moremo veliko narediti.

Kaj sadimo oktobra?

»Ko imamo tako vreme, naj posebej tisti, ki imajo težje zemlje, ki se ne bodo posušile za setev, razmislijo o sadikah. Vrtnarije in trgovine so (pre)polne sadik. Radiča in endivije si ne bi upala saditi niti v rastlinjak, a kljub temu se da sadik veliko dobiti.

Tudi motovilec, špinačo, blitvo lahko vzgojimo enostavno preko sadik, brez ogrevanja in brez rastlinjaka. Nadstreške, balkone ljudje imajo, da ravno dež ne bije po teh sadikah, posadimo to tja. V rastlinjak se da še vse sejati.
Radič, špinačo, motovilec še sejemo do konca oktobra, zimskih solat ne smemo prehitro sejati. Zimske solate se morajo celo zimo boriti z vremenskimi pogoji, so veliko bolj občutljive na bolezni kot letne solate. Zimske solate tudi ne pokrivamo.

Motovilec moja mama pokrije, ampak samo zato, da ga lahko tudi pozimi pobira. Pokrije ga tik pred snegom (tega večjega, ki se ga lahko cel čas reže), pa še to ni najbolj dobro. Pod kopreno je večja vlaga, rastline so bolj mehke, ne naredijo tistih odpornih trdih celičnih sten.

Predlagam setev zimskega portulaka, posebej za v rastlinjake in tudi ven na prosto. To je kurjim črevcem podobna rastlinica. To je ena redkih rastlin, ki raste celo zimo in je zelo zdravilna.

Tudi motovilec in špinača januarja ne rasteta, ker je premalo svetlobe, zimski portulak pa raste celo zimo in vsebuje ogromno vitamina C. Ne ga preveč posejati. Te listke lahko dodajamo vsem solatam, delamo smutije, zelene sokove. Je hitro rastoča rastlina in nima težav kot plevel. Sejemo še rukolo in azijske listnate rastline.«

V Svetovalnici je Miša Pušenjak pojasnila tudi, zakaj letos buče gnijejo in kako je to povezano z vročino, odgovarjala pa je tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...