Spletno-spretni članki, ki rudarijo po naših čustvih!

Komentarji | 14.10.2022, 14:31 Tadej Sadar

Če ste naveličani tesnobe in življenjske praznine, začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju.

Če si namreč lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.

»Vtis je, da je Zahod popolnoma izgubil sidrišče v tistem, kar nas je v preteklosti določalo in omogočalo preživetje, blagostanje in napredek,« je zapisal dr. Žiga Turk, ki nadaljuje: »Znamenja krize so težje prepoznavna in slabše vidna – manj otrok, razpad ustanov (od družine prek medijev do demokracije), naveličanost življenja, izguba ambicij in smisla, nihilizem, hedonizem, narcisizem.«

Ko je civilizacija najmočnejša, se državljani v bogastvu polenijo in družba postane dekadentna.

Če premorete kanček senzibilnosti, natančno veste, o čem govori dr. Turk in, da, prav imate, če ste zaskrbljeni glede prihodnosti. Ne samo vojna in ekološki problemi, najbolj zaskrbljujoče dejstvo so anemični in disfunkcijski odločevalci na vseh nivojih oblasti, ki so odzivni izključno na teme, ki so trenutno »in«. Kaj je trenutno »in«, narekuje stanje, ki ga je opisal ekonomist Ray Dalio, avtor knjige v kateri govori o vzponih in zatonih svetovnih civilizacij: »Ko je civilizacija najmočnejša, se državljani v bogastvu polenijo in družba postane dekadentna. Spremenijo se vrednote, prebivalci so vedno bolj nagnjeni v potrošništvo in zgolj še uživajo življenje.«

Kako globoko seže potreba po »biti in, biti všečen za vsako ceno«, govori tudi zabloda s tako imenovanim zelenim prehodom.
Da so »zelenemu valu« podlegli politiki je še nekako razumljivo, toda molk stroke, ki ve, da npr. električni avtomobil ni brez emisij, da so sončne elektrarne, kot se je odlično izrazil, pozor, montažer taistih elektrarn, motnja v sistemu, je osupljivo spoznanje. Vsa dirka v tako imenovano zeleno je marketing in iluzija s katero nas želijo prepričati, da lahko ohranimo sedanji, prek vseh meja potratni način udobnega življenja na tak način, da naravi, ki jo izčrpavamo prek vseh meja, ne bomo škodovali. Če kdo še vedno dvomi v resničnost podnebnih sprememb, naj prisluhne izjemni naravoslovki, Jane Goodall, ki je v spominih napisala kako jo je pretresel dogodek s srečanja z Inuiti, ko so pozimi s solzami v očeh opazovali taljenje ledenika, ki se v preteklosti niti poleti ni talil.

Po stoletjih smo pred dobo, ko bodo zanamci živeli slabše in ne bolje.

»Dandanes na odločilnih mestih vidim predvsem trud, kako bi drugega onemogočili, ga odrinili, prikrajšali ... Ne pa, kako bi mu pomagali,« lahko beremo misel dr. Igorja Grdine v intervjuju za Siol in še: »Po več stoletjih je nastopila doba, ko prihajajoča generacija ne more več pričakovati, da bo avtomatsko živela bolje, kot je generacija njihovih staršev.«

Nervoza postaja nevroza.
To so kruta spoznanja resničnosti sedanjega časa, ki jih bolj ali manj slutimo vsi in so razlog za nervozo, ki vse bolj postaja nevroza. Že omenjeni ameriški ekonomist, Ray Dalio pravi, da smo zdaj v nekakšnem »med-obdobju«, ko se en imperij poslavlja in drugi prihaja v ospredje: »Vzpon neke civilizacije potrebuje predvsem dober izobraževalni sistem, ki ni usmerjen zgolj v znanje, ampak tudi v oblikovanje dobrega značaja, civiliziranosti in delovne etike. Za dosego teh ciljev družba potrebuje močne družine, šole in verske ustanove. To zagotavlja zdravo spoštovanje pravil in zakonov, red v družbi in posledično nizko korupcijo.«

Vzpon civilizacije je odvisen od močne družine, kakovostnih šol in verskih ustanov.

Naj preberem še enkrat, da ugotovitve, ki so značilne za zdrave in perspektivne družbe, slišijo tudi tisti, ki sprejemajo razne družinske zakonike in na smetišče zgodovine izganjajo vse kar diši po konzervativno moralno etičnemu: »Vzpon civilizacije je odvisen od močne družine, kakovostnih šol, ki poleg znanja oblikujejo tudi dober značaj in verskih ustanov.«

Naj zaključim z mislijo Vladimirja Solovjova, ki je v knjigi Duhovne osnove življenja zapisal tole univerzalno vodilo: »Človek ne živi le osebnega življenja, temveč živi tudi družbeno življenje — živi v svetu. Če pa živi v svetu, mora živeti v miru. Toda kako naj živi v miru, če v svetu vlada razdor, če ves svet leži v zlu? Predvsem ni treba verjeti v to zlo, kot da bi bilo nekaj neizogibnega. Nasprotno, zlo je lažno in se mu lahko izognemo. Smisel sveta ni v njem. Smisel sveta je mir, soglasje, enodušnost vseh. To je največje dobro in v tem je vsa resnica sveta. V razdoru, v razdeljenosti ni resnice.«